Plin ali alkohol

Tokrat se lotevam tematike, ki v naših krajih ni preveč izpostavljena, saj je prevladujoč energent za kuhanje na plovilih plin, le v manjši meri pa se pojavljajo alkohol (uradno denaturirani alkohol, po domače tudi špirit), petrolej in v zadnjem času tudi elektrika. Lastniki večjih plovil imajo vgrajene zmogljivejše generatorje, ki zmorejo tudi obremenitve električnih štedilnikov. V tujini, še zlasti v severnih deželah, pa tudi čez lužo, pa je poleg plina priljubljen tudi alkohol. Razlogov za to je več, nekje na prvem mestu pa je (mogoče tudi pretiran) strah pred nevarnostmi plina. So pa tudi drugi razlogi, ki jih je še kako vredno upoštevati.

Na to dilemo sem naletel tudi pri projektiranju in izdelavi lastne jadrnice, kjer so me mučile pričakovane zahteve za varno postavitev plinskega vsebnika, poleg tega pa tudi negotovost zaradi nenehne korozije plinskih vsebnikov. Ena od rešitev bi bila nakup plinskega vsebnika, ki pa jih spremljajo višje nabavne cene. Tu je vstopilo razmišljanje o možnosti prehoda na alkoholni štedilnik. Ker pa o teh krožijo različne informacije, sem želel osebno preveriti resničnost teh navedb. Največ pripomb je bilo na počasnost kuhanja, na vonj, ki ga alkohol oddaja v prostor in na umazane posode.

Pri podjetju Tramontana (http://www.tramontana-net.si) sem si za namen testa izposodil alkoholni štedilnik znamke »Origo« na dve kuhalni mesti, nekaj alkohola in šel naredit primerjavo s klasičnim plinskim štedilnikom. Da ne bi imel dela s cariniki, sem alkoholnega preizkušal doma, enak postopek pa sem delal na plinskem v barki.