Osmoza

Osmoza

Val 139

Sanacija v domači delavnici

AVTOR Božidar Peteh
FOTO Božidar Peteh

Vprašanje:

Sem lastnik starejše jadrnice Elan 707, katere vrednost je ocenjena ne okoli 7.000 €. Lansko leto sem na svojo veliko žalost ugotovil, da je lupino načela osmoza. Potem, ko sem se delno seznanil z vsebino te bolezni, sem začel iskati »zdravnika«. Vprašal sem nekaj servisov v marinah in drugje na slovenski obali in prišel do neprijetne ugotovitve, da me bo sanacija stala veliko denarja, skoraj toliko, kot je vrednost barke. Potem so mi prijatelji svetovali, naj sanacijo naredim sam. Nekaj postopkov so mi svetovali, rad pa bi slišal tudi vaš nasvet in tudi priporočilo, katere materiale uporabiti. Ko sem namreč malo povprašal po navtičnih trgovinah, sem slišal zasoljene cene posebnih premazov. Nisem bogataš in rad bi privarčeval vsak cent.

Odgovor:

Pravzaprav smo veseli vprašanja bralca, saj usmerja pozornost tudi na nemajhno skupino navtičnih navdušencev, ki stežka krpa mesec z mesecem in si z odrekanjem privarčuje nekaj sredstev za nakup skromnega plovila in njegovo vzdrževanje. Zato je priporočilo vaših prijateljev na mestu in zagotovo boste z lastnim delom nekaj privarčevali, nekaj pa tudi z ustrezno izbiro materialov. Pa tudi mi bomo kaj pomagali s kakšnim nasvetom.

KAJ JE OSMOZA?

Najprej nekaj besed o tem, kaj osmoza sploh je. Udomačen izraz je »rak plastike« in kaže na eno slabost poliestrskih plovil, ki se je pokazala tekom uporabe.

NAČIN SANACIJE

Trenutno obstaja več načinov saniranja poliestrskega trupa. V osnovi je ta odvisen od obsega škode in tehnološkega pristopa. V profesionalni branži se uveljavljajo sodobnejši pristopi, ki upoštevajo oziroma gredo v smeri odprave vzrokov. Koliko je to uspešno, bo tudi pokazal čas. Vsekakor vse, kar se naredi na plovilu v tej smeri, prispeva k podaljšanju življenjske dobe. V načelu pa so faze sanacije naslednje:

Priprava plovila

Sem sodi izbira lokacije, izbira časa dviga in dela, struganje gel-coata. Glede lokacije bi prepustil izbiro posamezniku, pri času pa bi priporočil, da je čim daljši, najmanj tri mesece, rajši ne v zimskem obdobju. Svetujem, da se pri namestitvi barke na stojalo dogovorite tako, da so podporne noge postavljene nad vodno črto. Boste imeli manj težav in lažje delo v vseh operacijah. Nekateri v marinah ne želijo temu prisluhniti, vendar vztrajajte. Če obstaja nevarnost, da se barka pri tem načinu prevrne, jo dodatno fiksirajte s podpornimi stebri.

Čiščenje, pranje

Odstranjevanje gel-coata je nujno, če želimo opraviti delo kakovostno. Če nimate primernih orodij, bi priporočil, da to delo oddate profesionalcem. Bo opravljeno hitro in kakovostno. Sami se boste namučili in po nepotrebnem vdihavali velike količine prašnih delcev smole in steklene tkanine. Profesionalci imajo za ton boljša orodja, nekateri delajo to celo s peskanjem. Slednje je zlasti priporočljivo za poškodovane dele laminata.

Po odstranitvi gel-coata je potrebno temeljito pregledati celotno lupino in vse dele, kjer je osmoza globlja, odbrusiti.

Priporoča se večkratno pranje in sušenje lupine. Opere naj se jo s čisto sladko vodo pod močnim pritiskom in potem pusti nekaj dni, da voda odteče in se lupina posuši. Ta postopek naj se čim večkrat ponovi.

K sušenju lupine se lahko pristopi tudi drugače, in sicer tako, da se lupina obda s PVC folijo tako, da jo obda kot plašč, ki visi do tal. Pod njo se priključi močan grelec na vroč zrak in segreva toliko časa, da temperatura lupine doseže okoli 70 stopinj Celzija za kakšno uro. Profesionalci s severa Nemčije pa priporočajo segrevanje na 40 stopinj Celzija za 12 ur. Še najboljša pa je kombinacija obojega, to je temeljitega izpiranja in sušenja s pregrevanjem. S tem postopkom se doseže, da se čim več nasičene tekočine (vlage) izloči iz lupine, še zlasti različne kisline in ostanki topil.

Sanacija večjih poškodb

Področja, kjer jih je osmoza močneje načela, je potrebno odbrusiti do zdrave strukture, potem pa ta področja ponovno obdelati s tkanino in smolo. Priporoča se vinilester. Priporočljivo pa je z vsaj enim slojem tkanine in vinilestrom obdati celotno lupino, saj se na ta način poveča odpornost proti osmozi, pa tudi nadoknadi se nekaj tkanine, ki je bila odstranjena ob brušenju.

Nanos premazov

Premazi podvodnega dela so ključni del protiosmozne zaščite. Na trgu lahko kupite vrsto izdelkov različnih izdelovalcev, skupen pa jim je barvni premaz na epoksidni osnovi, ki do sedaj edini zagotavlja popolno zaščito pred vlago. Prodajajo se z različnimi imeni in reklamnimi sporočili. Vsem z »navtično« je skupna visoka cena in prepričevanje kupcev, da je ta premaz pravi in edini, ki vas bo rešil osmoze. No, z malo iskanja se dobi tudi kaj cenejšega in enako dobro, če ne celo boljše. V tabeli smo vam pripravili kratko primerjavo cen nekaterih izdelkov znanih znamk, pa tudi nekaj premazov, za katere morda sploh še niste slišali, dobite pa jih pred domačim pragom za ugodno ceno ob enaki ali celo boljši kakovosti.

Vsem epoksidnim premazom je v glavnem skupen način nanašanja. Kot prvo je priporočljiva primerna temperatura (15 do 20 stopinj Celzija je idealno), natančno doziranje obeh komponent, kakovostno mešanje in hiter nanos (odprti čas zmešane barve je od pol ure do ene ure). To narekuje delo po etapah in mešanje le toliko barve, kolikor je porabimo v eni uri ali manj. Višja je temperatura, hitrejši so kemični procesi in hitrejše je potrebno porabiti zmešano barvo.

Amaterjem priporočam nanašanje z valjčkom, saj je to dokaj hitro in natančno in ne preveč utrujajoče. Težava se pojavi pri temnih odtenkih barv, in sicer pri drugem in vsakem naslednjem premazu. Ni namreč dobre vidljivosti oziroma razpoznavnosti, kako se prekriva spodnji sloj barve. V teh primerih priporočam nakup barve v dveh odtenkih, kar zagotavlja kakovosten in natančen premaz (prekrivanje). Če konkretne barve ne delajo v več odtenkih, pa se da pomagati na drugačen način. Običajno je to pri epoksi-katranskih barvah (terepoksidi), ki so črne. Za niansiranje jim je mogoče dodati malce svetle epoksidne barve, kar je dovolj za lažje in bolj natančno delo.

Še nekaj besed o eposki-katranskih barvah. Ne vem, po čigavi krivici so zapostavljene, čeprav pri poznavalcih dosegajo visoke ocene. Odlikuje jih odlična kombinacija vodotesnosti in elastičnosti. Prav slednje je mogoče moteče, ker jo je zaradi elastičnosti težko odstraniti. Paziti pa je potrebno na medpremazne intervale in na to, da se pred nanosom antifoulinga uporabi posebni predpremaz (običajno na vinilni osnovi). Izjema je eposki-katranska barva Epolor HB (Color Medvode), kjer predpremaz po mnenju strokovnjakov Colorja ni potreben.