Bukva

Bukve so majhne, prijazne in naivne ribice, ki jih izdatno lovijo izkušeni ribiči, s precejšnjo lahkoto pa jih lahko nalovijo tudi ribiči-začetniki.

Bukve sodijo v družino Sparidae. Čeprav imajo cenjene sorodnike, kot so zobatci, orade, pagarji ali arbuni, so za razliko od teh veličastnih večjih rib, med profesionalnimi ribiči na splošno manj cenjene. Razlog za to tiči morebiti v tem, ker v kulinariki ne kotirajo preveč visoko, pa tudi, ker jih je v morju veliko. Kljub temu pa lahko te majhne ribice rekreativnim ribičem nudijo živahen ribolov, pravkar ulovljene pa popestrijo jedilnik na barki.

Bukve imajo vretenasto in sloko telo. Po hrbtu so modro sive do olivne barve, po bokih sive, po trebuščku pa srebrnkaste barve. Telesa imajo na gosto posejana z drobnimi luskami, na bokih jih krasijo tri ali štiri zlate proge. Imajo mičkena usta in velike volovske oči z rumenkastim sijajem.

Bukve zrastejo v dolžino največ do 35 cm, na tehtnici pa je le redko kdo posamezno bukvo stehtal s težo pol kilograma ali več, saj je namreč povprečno ulov dolg od 12 do 15 cm, težak pa le borih 5 dag.

Bukve se mrestijo med marcem in majem, spolno zrele pa so, ko dosežejo velikost okoli 13 cm.

Bukve v kuhinji pripravljamo pečene ali kuhane. Priporočam, da bukve takoj po ulovu očistite, saj »na suhem« kaj kmalu dobijo neprijeten vonj. Meso imajo belo in suho, za nekatere okusno, za druge pa niti naključno. Slednje motijo drobne kosti in pa naraven vonj po algah ter jodu. Moje mnenje ob tem pa je, da majčkene bukve niso poslastica za slavnostne salonske večerje, so pa lahko sveže ulovljene naravnost odlična malica na barki.