Vetrni generatorji

Vetrni generatorji

Val 146

Elektrika

AVTOR Božidar Peteh
FOTO Božidar Peteh

Tako kot čokolado znane znamke ne izdeluje modra krava, tako tudi elektrika na plovilih ne pride kar tako iz vtičnic. Potrebno jo je proizvesti, za kar je več načinov. Eni so razsipniški in glasni, pa tudi ekološko sporni, drugi pa tihi, trajni in zeleni. Desetletje nazaj pravzaprav elektrika ni bila noben problem, saj smo jo uporabljali za navigacijske luči, kakšno kabinsko luč in zagon motorja. Potem pa je prišel hladilnik, mikrovalovna pečica, električno stranišče, zamrzovalnik, veliko luči za svetlo kabino, navigacijske naprave, radar … Medtem ko smo pred desetletjem ugotavljali potrebo po okoli 20 Ah elektrike na dan (izjema so bili svetovni popotniki), so dandanes dejanske potrebe 50, 60 in več Ah. To pa je že količina, ko je potrebno razmišljati, kako jo bomo dobili. Za večino novodobnih navtikov v načelu to sploh ni problem, saj je praviloma vsaka nočna postojanka varno zavetje marine, kjer se tudi oskrbijo z elektriko za naslednji dan. Kdor pa želi malo varčevati ali ne mara snobizma marin ali si preprosto želi malo več miru in samote, pa mora poskrbeti tudi za proizvodnjo elektrike. In ker je ekološko zaveden, so to lahko sončne celice ali vetrni generatorji. Čas je že, da vam v naši reviji končno predstavimo vetrne generatorje za proizvodnjo čiste zelene električne energije na plovilih. Da smo s tem odlašali tako dolgo, ni kriva naša lenoba, ampak bolj nezaupanje in delno tudi upravičene kritike prvih tovrstnih izdelkov, ki so bili plod manj uspešnih prirejenih alternatorjev iz avtomobilske industrije in mehanskih sestavnih delov z nižjo stopnjo natančnosti. Mnoge je pri večini najbolj motil hrup pri srednjem in močnejšem vetru, vibracije, ki so se prenašale na trup, velika nevarnost odpadanja elementov rotorja in ob tem relativno majhna učinkovitost oziroma izkoristek. Mnoge pa je in še vedno moti način montaže, kar v večini primerov pomeni drog nekje na krmi, ki mora biti tako visok, da ne pride do bližnjega stika med rotorjem in članom posadke. Obodne hitrosti rotorjev so namreč tako visoke, da so posledice bližnjih srečanj lahko katastrofalne. Žal tu pomoči ne bo, razen v smeri razvoja vertikalnih vetrnih generatorjev, pa tudi te bo potrebno odmakniti od palube, tako zaradi varnosti kot tudi zaradi večjega izkoristka.