Slovenske pomorske navigacijske karte in publikacije

Ste se že kdaj vprašali, kako bi pluli po neznanih območjih brez pomorskih kart? Med čermi in drugimi objekti na morju ob neznanem reliefu kopna ali med otoki, za katere ne bi vedeli, da obstajajo? Kako bi bilo, ko bi ponoči gledali bliskanje luči svetilnikov, pa ne bi razumeli kaj označujejo? Precej stresna in nevarna plovba bi to bila, če bi potekala brez pomorskih kart na krovu.

Nedvomno si vsak resen in skrben lastnik plovila priskrbi pomorske karte, preden se odpravi na plovbo, pa naj bodo te v papirnati ali elektronski obliki. Za to, da so slovenske pomorske karte in publikacije stalno posodobljene, pri nas skrbi nacionalni hidrografski urad, tj. Ministrstvo za infrastrukturo. Kako pravzaprav nastane pomorska karta in kako jo vzdržujejo, da je ta vedno posodobljena, smo se pogovarjali z Vesno Dežman Kete, vodjo področja Hidrografija, in Igorjem Karničnikom, vodjo Tehničnega sektorja na Geodetskem inštitutu Slovenije, ki je po Pomorskem zakoniku zadolžen za opravljanje hidrografske dejavnosti in zagotavlja razvojno in strokovno-tehnično pomoč slovenskemu hidrografskemu uradu.

BM: Področje hidrografije je del Geodetskega inštituta Slovenije. Kako se je pravzaprav začel razvoj tega področja?

IK: Hidrografska dejavnost v Sloveniji se je začela leta 1997, ko so na takratnem Ministrstvu za promet ustanovili Sektor za hidrografijo (zdajšnji Sektor za pomorstvo). Vodja hidrografskega sektorja je bil takrat hidrograf, ki je svoje čase delal na Hidrografskem inštitutu v Splitu….

Več si lahko preberete v dvojni izdaji revije Val navtika, julij-avgust, št. 258.