Barvanje gumenjaka

Vprašanje:

Nisem redni bralec vaše revije, kljub temu pa bi prosil za nasvet v zvezi z mojim starim gumenjakom (star je okoli 20 let). Barva (siva) je že precej zbledela, se lušči (vedno imamo umazana oblačila), drugače pa je v redu in je v celoti brezhiben. Slišal sem, da obstajajo posebne barve za gumenjake, vendar teh v naših trgovinah nisem našel. Mi lahko prosim pomagate z nasvetom, kje to barvo kupiti in ali je barvanje primerna odločitev.

Odgovor:

Moram reči, da tudi sam nisem imel pravega odgovora na to vprašanje. Vedel sem, da neka takšna barva obstaja (Veneziani), nisem pa je še videl na naših prodajnih policah, niti nisem imel izkušenj o načinu nanašanja in obdelave. Da pa ne bi govoril na pamet, sem se odločil za praktični preizkus barve na mojem, prav tako starem gumenjaku, ki je po letih uporabe že kazal vidne znake staranja.

Najprej sem moral najti barvo. Ker nisem imel časa potovati na obalo ali „konec Tržaške“, sem se podal z iskanjem tovrstne barve v prestolnici. Žal brez uspeha (če kdo takšno barvo prodaja in sem ga spregledal, se mu opravičujem in prosim, da to sporoči v uredništvo). Potem je sledilo listanje po kataloški prodaji in tu sem ustrezno barvo odkril v nemškem katalogu AWN, ki pa ga pri nas, na srečo, zastopa podjetje Trend in sem v dobrem tednu dni prejel eno pločevinko barve (750 ml ali okoli 2 kg).

Odločil sem za rdečo in upal sem, da bo ena pločevinka dovolj (cena je namreč kar zasoljena – dobrih 30 evrov). Najprej je bila na vrsti priprava gumenjaka (zaradi preprostosti sem ga pripeljal domov). Najprej sem ga razstavil, saniral lesene dele in potem temeljito opral. Poleg vode sem uporabil za namen razmaščevanja močnejše čistilno sredstvo iz gospodinjstva za namen razmaščevanja. Potem sem pustil stati, da se dobro posuši in predvsem sem čakal toplejše vreme. Imel sem sicer namen delo opraviti v domači garaži, vendar sem ob poskusnem odprtju pločevinke z barvo ugotovil, da to ne bi bilo dobro. Barva za gumenjake namreč vsebuje izjemno močna in hlapljiva topila, ki so dražila nos tudi na odprtem prostoru. V garaži bi bilo delo nemogoče.

Aprilski topli dnevi so bili kot nalašč za te opravke. Gumenjak sem položil na stojalo in začel z delom. Najprej malce previdno, potem pa kar hrabro in hitro. Hitro poudarjam zato, ker se barva izjemno hitro suši in jo je potrebno hitro razvleči. Delo z valjčkom bi bilo nemogoče. Mogoče bi šlo s pištolo, vendar se za enkratno uporabo to ne bi izplačalo.