Poslovne novice

Italija

Tujina spodbudno, doma slabše

Po podatkih italijanskega združenja navtične industrije (UCINA) beleži večina apeninskih ladjedelnic relativno spodbudno prodajno rast predvsem pri izvozu. Domače povpraševanje je žal še vedno šibko. Prodaja plovil na italijanskem trgu je v primerjavi z rekordnim letom 2008 in takratnim prometom v višini 9,7 milijarde evrov dosegla lani le 6,4 milijarde evrov, kar predstavlja 40-odstotni upad. Nič izjemni niso niti podatki iz prvega letošnjega četrtletja. Po delno zaključenih bilancah je prodaja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 3,9 odstotka. Bolj prijetno se berejo številke o izvozu. Tam je uspelo sosedom povečati prodajo v zadnjih dveh letih za 25 odstotkov. Najboljše novice prihajajo po strani iz Kitajske, kjer so sosedje lansko prodajo dobesedno podvojili v primerjavi z letom 2009. Z izrazito izvozno orientiranostjo se je v zadnjih letih prav tako korenito spremenilo razmerje med prodajo na domačem in tujem trgu. V obdobju pred krizo so Italijani ustvarili doma polovico vsega prometa, tako da sedaj dosega slednji le še okoli 20 odstotkov. Za povrhu se italijanska navtična industrija seli in odpira izdelovalne obrate po svetu. Po tej strani je najbolj na udaru Brazilija, kjer imajo svoje ladjedelnice že Azimut, Ferretti in Sessa.

Francija

Gneča v galskih marinah

Sodeč po anketi, ki so jo pred kratkim opravili v združenju francoskih marin za rekreacijska plovila (FFPP), so čakalne liste za privez v njihovih marinah vse prej kot kratke. Trenutno čaka na prost oziroma dolžinsko drugačen privez v francoskih marinah in v marinah, ki sodijo pod francosko teritorialno oblast, kar 67 tisoč prosilcev. Med slednjimi je 15 odstotkov prosilcev, ki si želijo zamenjati privez za drugačnega, 10 odstotkov strank si želi dodaten privez, vsi drugi pa počnejo slednje prvič. Sodeč po tem manjka skoraj 42 tisoč privezov. Pri združenju francoskih marin za rekreacijska plovila sicer ocenjujejo, da je na voljo v vsej Franciji in njenih »kolonijah« okoli 250 tisoč privezov. Njihovo število pa se je v zadnjih petih letih povečalo na morju in kopnem za 5.820. Francoske marine ustvarijo na letni ravni promet v višini okoli 900 milijonov evrov, povprečen navtik, ki preživi dan v marini, pa naj bi porabil okoli 150 evrov.

Brazilija

Uraden začetek za Ferretti

Poslovna skupina Ferretti Group je uradno odprla novo ladjedelnico v okolici brazilskega Sao Paula. Ladjedelnica, ki se razteza na skupni površini 145 tisoč kvadratnih metrov (od tega je kar 45 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin), sodi med največje v vsej Latinski Ameriki. V novi italijanski pridobitvi bo lahko Ferretti Group izdelal na letni ravni do 120 jaht, med katerimi bodo največje merile do 83 čevljev. Trenutno je ladjedelnica prilagojena izdelavi 11 jaht znamke Ferretti Yacht, dveh pershingov in enega bertrama. Skupno število zaposlenih je več kot 600.

Kitajska

Rekordno naročilo francoskih katamaranov

Kitajski Tiger Club World je za svoje najbolj petične in premožne člane naročil kar 33 francoskih katamaranov znamke Lagoon v dolžinskem razponu od 40 do 62 čevljev. Prevzem jadralnih katamaranov, ki predstavljajo največji posamični kitajski nakup rekreacijskih plovil, bo izveden v obdobju od konca letošnjega leta in vse prihodnje leto. Lagoon je sicer prisoten preko svojega predstavništva v Hongkongu na azijskem trgu šele krajši čas. V tem obdobju so uspeli prodati dva modela z oznako L400 in tri z oznako L450 v Singapur ter v zadnjih dveh letih šest lagoonov 620 v Malezijo.

Grčija

Prodaja v prostem padu

Razmere v grški navtični industriji spominjajo v veliki meri na gospodarsko stanje najbolj južne članice Evropske unije. Prodaja novih plovil je v zadnjih treh letih z rekordnih nivojev iz leta 2008 padla po posameznih segmentih za 50 do 80 odstotkov. Poleg gospodarske krize je k temu prispeval svoj delež še novi grški davek na luksuzne izdelke. Med slednje sodijo vsa več kot 7,5 metra dolga rekreacijska plovila, za katere je davek zrasel z nekdanjih 19 do 23 odstotkov za okroglih 10 odstotkov.