Bitka pri Cušimi 1905
Ozadje
Bitka pri Cušimi 27. in 28. maja 1905, v kateri so Japonci katastrofalno porazili rusko ladjevje, je ena najbolj dramatičnih v zgodovini pomorskega vojskovanja, velja pa tudi za prvi veliki moderni spopad na morju. Sodi v okvir boja med Rusijo in Japonsko za prevlado na Daljnem vzhodu, zlasti v Mandžuriji. Japonci so po zmagi nad kitajskimi četami leta 1895 dobili Formozo in pomembno mandžursko pristanišče Port Arthur, to pa ni bilo prav Rusom, ki so v Aziji iskali vse leto uporabno pristanišče, saj je morje pred Vladivostokom pozimi zamrznilo. Z vsemi političnimi sredstvi so pritisnili na Japonce, da so ti popustili in se iz Port Arthurja umaknili, toda takoj so začeli krepiti vojsko in mornarico, kajti jasno jim je bilo, da bo z Rusijo kmalu prišlo do odločilnega spopada.
Japonci so leta 1902 sklenili zvezo z Anglijo, v kateri so že bili naročili tudi gradnjo več velikih vojnih ladij, potem pa so od Rusov zahtevali, da se iz Mandžurije umaknejo. Začela so se pogajanja, ki pa so bila neuspešna in 6. februarja 1904 je Japonska z Rusijo pretrgala diplomatske stike. Še isti mesec se je začel niz spopadov, ki je končno privedel do bitke pri Cušimi. Japonci so najprej napadli ruske ladje v Port Arthurju, potem pa so se njihove kopenske čete izkrcale pri Inčonu in do aprila prodrle do reke Yalu na meji med Korejo in Mandžurijo. Po več manjših pomorskih spopadih je avgusta leta 1904 prišlo do večje pomorske bitke na Rumenem morju, v kateri so Japonci dosegli strateški uspeh: razpršili so rusko ladjevje, ki je skušalo prebiti blokado Port Arthurja in se umakniti v Vladivostok. Več ruskih ladij je bilo poškodovanih, mnoge so se zatekle v nevtralna pristanišča, preostale pa so se morale vrniti v Port Arthur. Padel je tudi poveljnik ruskega ladjevja, admiral Vitgeft.
Zdaj je politikom in generalom v Rusiji postalo jasno, da je Japonska smrtno nevaren nasprotnik in da je treba za zmago napeti vse sile. Japonci so namreč tudi na kopnem dobro napredovali in se jeseni leta 1904 že močno približali Port Arthurju. Rusi so zdaj temu ogroženemu pristanišču in svojemu oslabljenemu ladjevju v Aziji sklenili poslati pomoč iz domovine. Baltiško ladjevje so okrepili z na hitro dograjenimi ladjami in ga preimenovali v drugo tihomorsko ladjevje, na čelo pa mu postavili admirala Rožestvenskega. Ob vsesplošnem domoljubnem navdušenju so 14. oktobra ruske ladje v dolgi vrsti izplule iz Libave (današnja Liepāja v Latviji). Začela se je tragična epopeja ruskih mornarjev: čakala jih je več kot 18.000 morskih milj dolga naporna plovba skozi Rokavski preliv, okrog Afrike in čez Indijski ocean, na koncu pa krvavi spopad z izurjenimi Japonci.
