Nekaj o nastavitvah glavnega jadra
V tokratnem sestavku nekaj o pravilni nastavitvi glavnega jadra, saj je od tega odvisen kot jadranja proti vetru, predvsem pa hitrost jadrnice.
Glavno jadro je vsekakor glavni motor jadrnice, vendar pa je njegovo delovanje v veliki soodvisnosti od prednjega jadra. Prednje jadro (genova ali flok) ima manj nastavitev, predvsem pa da jadrnici ustrezno hitrost in moč potiska v smeri naprej, medtem ko glavno jadro prinaša ustrezen kot jadranja proti vetru, hkrati pa obremenjuje krmilo jadrnice. Glavno jadro deluje nekako tako, kakor zakrilca na krilu letala (flaps). Zato si velja zapomniti, da je jadralec, ki uravnava glavno jadro, tisti, ki vodi jadrnico. Vsekakor je to izjemno zahtevna naloga, ki na tem mestu zahteva človeka, ki je odlično fizično in psihično pripravljen in ima za seboj ogromno jadralnih izkušenj. Le izkušen jadralec bo sposoben iz glavnega jadra izvleči res tisto, kar na regati velja: nekaj desetink večjo hitrost, ki se na koncu izkaže za neulovljivo prednost. Jadralec, ki uravnava glavno jadro, mora v zelo kratkem času glavno jadro vedno znova in znova prilagajati različnim vetrovnim razmeram. Prav tako pa mora upoštevati želje krmarja in poizkušati glavno jadro naravnati tako, da ob največji možni hitrosti jadrnice dosegamo še najboljši kot jadranja proti vetru. Seveda pa mu je pri tem delu v veliko pomoč vsa posadka, ki prav tako sodeluje pri potrebnem nagibanju ali ravnanju jadrnice in ga obvešča o vsem, kar se v zvezi z jadrnico dogaja. Dober jadralec v zelo kratkem času uspe naravnati glavno jadro z majhnimi popravki in prav to je tisto, kar ga loči od povprečnežev, ki se udeležujejo regat. Prednje jadro nikoli med jadranjem ne doživlja toliko popravkov ali novih nastavitev, kakor glavno jadro. Delo z glavnim jadrom pač poteka nenehno. Krmar jadrnico v tem primeru s krmilom popravlja le malenkostno, toliko, da jadrnico drži v pravi in želeni smeri. Primerna nastavitev glavnega jadra vpliva tudi na uravnoteženost celotne jadrnice. Glavno jadro mora biti ob različnih vpadnih kotih in hitrostih vetra vedno tudi primerno nastavljeno. Nikoli si ne smemo dopustiti, da jadramo s preobremenjenim krmilom, saj se nam lahko prej ali slej zgodi, da zaradi preobremenitev krmilo nima več oprijema, jadrnica postane nevodljiva in možnost nesreče je tu. Vedno naj jadralec, ki uravnava glavno jadro, sodeluje s krmarjem, ta pa naj ga na obremenitve krmila vedno opozarja.
Glavno jadro nam omogoča zelo veliko možnosti različnih nastavitev, predvsem nastavitev, ki jih lahko dodobra izkoristimo sebi v prid. Vedno se moramo pri jadrnici zavedati tega, da je glavno jadro v bistvu veliko krilo in da deluje zelo podobno kakor krilo letala.
Začnemo lahko pri vpadnem kotu vetra. Jadrnica je obrnjena proti vetru in ima popuščeno škoto. Glavno jadro je prazno in mahedra levo in desno. Takšna jadrnica nima vpadnega kota, jadro ni obremenjeno in ne nudi nikakršnega upora. Jadrnico odločno obrnemo nekoliko od vetra, jadro se napne in prevzame določeno obliko, škoto glavnega jadra še nekoliko pritegnemo in jadrnica se začne nagibati in premikati naprej. Vpadni kot vetra je večji kakor prej. Nekoliko popustimo škoto ali zajadramo v veter in jadrnica se začne ustavljati in se zravna. Vpadni kot vetra se zmanjša, hkrati pa se zmanjša tudi manevrska sposobnost same jadrnice.
