Vina pod jadri

MALVAZIJA

Žlahtna hči Sredozemlja

Vedno toplejši dnevi vedno pogosteje vabijo na vodo … Uživati morje, sonce in veter – v katerem koli vrstnem redu že. Tej pomorski »sveti trojici« pa (skoraj) vedno delata družbo odlična hrana in žlahtna kapljica. Odkar kultura pitja vina (počasi, a vztrajno) raste, se kopičijo tudi razmišljanja o popolni spremljevalki za pod jadra. Ko bi to le bilo tako preprosto …

Ampak ni. Čeprav, po drugi strani, pa spet ni tako zapleteno – odvisno od »teorije«. Sommelierji vedno (in povsod) iščemo popolne kombinacije hrane in vina – enkrat iščemo vino k hrani, kar je najpogostejši način, drugič hrano k vinu, kar pa je lažji način (karakter posamezni jedi zna spremeniti že en sama začimba, kar je lahko za kombinacijo vina in hrane odločilno). Vinski poznavalci, ki prisegajo na terroir, pa zagovarjajo »teorijo«, da se lokalna hrana najboljše spaja z lokalnim vinom. Seveda to velja izključno za vinorodne kraje in regije, med katere sodi tudi Sredozemlje.

Domovina malvazije

Sredozemlje je domovina malvazije. Pa ne ene, ampak več kot sto njih. Po večini gre za bele sorte grozdja, čeprav se najdejo tudi rdeče (kot ju na primer poznajo v Pugliji in Piemontu). Izjemna razširjenost in raznovrstnost pa postavljata vprašanje, na katerega se ne da nedvomno odgovoriti – od kod izvira malvazija? Po eni (najverjetnejši) teoriji naj bi bila grška in poimenovana bodisi po otoku Malvasie ali po pristanišču na Kreti z imenom Monemvasia, spet po drugi teoriji naj bi bila njena domovina Toskana, spet po tretji … V prid prvi teoriji govori tudi eden izmed zgodovinskih zapisov, ki pravi, da so v Beneški republiki že v 14. stoletju prodajali grško vino pod imenom malvagia, lokali, v katerih se je prodajalo to vino, pa so se imenovali malvasie.

Več v tiskani izdaji revije Val navtika…