Preverjanje vodotesnosti zvara

Vprašanje: Nameravam si narediti lupino jadrnice iz aluminija ali železa (dokončno se še nisem odločil za material) in kljub temu, da bi varjenje prepustil atestiranim strokovnjakom, me zanima, ali obstaja način preverjanja vodotesnosti zvarov. Bojim se namreč, da bi kljub temu dobremu varilcu prišlo do kakšne mikroskopske razpoke, skozi katero bi lahko prodirala voda, v železu pa poleg vstopa vode povzročila tudi korozijo.

Izjemno pametno razmišljanje. Velja načelo, da je vsaka kontrola zagotovilo kakovosti, tako je tudi pri varjenju. Naj bo še tako dober varilec s priznanim atestom kakovostnega dela, se tudi njemu pripeti, da zadrhti roka ali ga zmoti kaj drugega, kar povzroči manj kakovosten zvar, razpoko ali kaj podobnega. Še zlasti je zahteven aluminij, kjer poleg roke varilca prispeva h kakovostnemu zvaru tudi čistoča varjenih delov. Veljajo dokaj stroge zahteve, da je potrebno pred varjenjem oba varjenca dobro očistiti tako površinske korozije kakor drugih nečistoč, še zlasti pa vlage. Vsako po svoje prispeva k nekakovostnemu, poroznemu zvaru.

Tako kot bralec sem tudi sam imel problem, kako najti najbolj primeren način, in odkril sem ga s pomočjo profesionalcev, ki so mi svetovali uporabo penetranta v dveh korakih. Gre za penetrant znamke Helling, in sicer v dveh komponentah. Najbolj uporaben je tisti, ki je pakiran v obliki spreja. Postopek preverjanja je zelo preprost. Zvare, ki jih nameravamo testirati, je potrebno najprej dobro očistiti vse umazanije, ki bi lahko ovirala prodiranje penetracijskega sredstva. Če bi to želeli preverjati na že narejeni in prebarvani barki, bi bilo potrebno odstraniti tudi vse barve, premaze in tudi eventualne galvanske zaščite. Pomembno je vedeti, da samo temeljito očiščene površine zagotavljajo zanesljivo testiranje.

Vsi rezervoarji, lahko pa tudi vsi zvari podvodnega dela trupa, se lahko testirajo na vodotesnost, in sicer tako, da se penetracijsko sredstvo nanese na eno stran posode (lupine) in se ga pusti delovati 10 do 30 minut. Če so stene debelejše, se nanos ponovi večkrat. Z nasprotne strani pa se zvari obdelajo z razvijalcem in če se ta na kakšnem mestu obarva rdeče, pomeni, da tam zvar pušča.