Ohranimo tradicijo in varnost na morju in v zraku

Zvesti bralci verjetno že veste, da nam Urad za meroslovje skuša preprečiti nadaljnjo uporabo navtične milje in čevlja kot enoti za izražanje razdalje in vozla kot enote za hitrost.

Ker se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da bi morali v prihodnje hitrost izražati v kilometrih na uro, razdalje pa v kilometrih, smo za mnenje poprosili stroko. Skoraj enake odgovore z enakimi utemeljitvami smo dobili od predstavnikov Fakultete za pomorstvo in promet, Srednje pomorske šole Portorož, Uprave za pomorstvo, z Direktorata za civilno letalstvo in še bi lahko naštevali. Tradicionalne merske enote se v pomorstvu po vsem svetu uporabljajo že stoletja, pozneje pa so te enote prenesle tudi v letalstvo. “Obe prometni panogi imata tudi številne druge posebnosti, denimo obvezno uporabo angleščine, kar prispeva k poenotenemu sporazumevanju, varnosti in ekonomičnosti. To bi morala upoštevati sleherna nacionalna, evropska in mednarodna zakonodaja, vključno s slovenskim Zakonom o meroslovju iz leta 2005 in mednarodnim sistemom merskih enot. Pravo mora biti praktično in po meri ljudi, ne pa birokratska prisila ali forma “per se”, ki povzroča zgolj zmedo in nezadovoljstvo,” je zapisal profesor dr. Marko Pavliha, strokovnjak za pomorsko pravo in Valov sodelavec. Marijan Tončić, kapitan dolge plovbe in ravnatelj Srednje pomorske šole Portorož, pa nam je v odgovoru zapisal: “Navtična milja (morska milja) je enota, ki se uporablja v plovbi na velike oddaljenosti, kjer je bistvenega pomena poznavanje lastnega položaja, ki se ga ne da vizualno predstaviti. Položaj definiramo s koordinatami geografske širine in geografske dolžine, ki jih prikažemo v stopinjskem koordinatnem sistemu. Iz tega sistema je dolžinska enota milje izračunana kot srednja razdalja 1.852 m. Ta dolžina v resnici ne drži v praksi (v metrih), ampak se spreminja s spremembo geografske širine. Seveda pa ta malenkost morjeplovcev ne moti dosti, in sicer zato ne, ker je to edini način, da v tistih kratkih trenutkih, ko preučujejo navigacijsko karto, kar se le da hitro pretvarjajo pomembne informacije za varnost plovbe. Da poenostavim, ena ločna minuta na navigacijski karti je, kjer koli smo, enaka eni navtični milji in pika. Enota hitrosti je na morju že nekaj stoletij izražena v vozlih. Zakaj je to tako in zakaj se še vedno pogovarjamo o vozlih (knot (GB), knoten (D), noeud (F), knoop (NL), nodo (I), čvor (HR)…)? Ker je praktično, ker ima svoje zgodovinsko ozadje in je tudi zanimiva meritev na letnih taborih na morju … Ker je v pomorskem žargonu jasna povezava z enoto hitrosti ali navtična milja na uro.

Reviji Val navtika in drugim navtičnim medijem sicer ne bi bil takšen problem hitrosti in razdalj izražati v kilometrih in kilometrih na uro, čeprav bi verjetno v stroki bili predmet posmeha, povsem drugačne posledice pa bi to pustilo v praksi. Tako bi morali kapitani in piloti preračunavati iz kilometrov in metrov v navtične milje in čevlje, ker vsi inštrumenti na ladjah in letalih kažejo v teh tradicionalnih enotah. Pri tem bi porabili veliko časa, katerega v ključnih trenutkih vedno primanjkuje, še toliko manj pa ga je v letalstvu, kjer so hitrosti neprimerno višje kot na morju. Predstavljajte si, da bi pilot dobil iz stolpa navodilo, naj se spusti na 9.500 m višine, ker se mu na 10.500 metrih približuje drugo letalo. Preden bi preračunal v čevlje, bi se letali lahko že zaleteli. Ali pa, da tanker z milijoni litrov nafte nasede, ker enote niso bile usklajene…

Posledice takšnega vsiljevanja so lahko katastrofalne, zato vas celoten kolektiv Vala poziva, da kar v največjem številu podpišete peticijo za ohranitev tradicionalnih merskih enot na www.val-navtika.net/peticija