Burno življenje slovenskega mornarja in kitolovca Franca Želeta
V letu 2014, ko mineva sto let od začetka 1. svetovne vojne, je knjiga spominov slovenskega podčastnika avstro-ogrske vojne mornarice, težaka in kitolovca Franca Želeta z naslovom Mornar, pustolovec, kitolovec priložnost, da osvetlimo nekatere zgodovinske okoliščine, v katerih se je odvijal pomemben del njegovega življenja, povezan z morjem.
Knjigo je pripravila avtorjeva vnukinja, gospa Flory Banovac, sestavljajo pa jo Želetovi zapiski o tem, kako se je šolal, nato služboval na velikih avstro-ogrskih vojnih ladjah Viribus Unitis in Szent István ter v boju za preživetje po koncu 1. svetovne vojne nekaj časa delal tudi kot kitolovec v vodah južnega Atlantika. …
… Ladja Schwarzenberg je imela 3430 ton izpodriva in 7 topov (4 večjega in 3 manjšega kalibra). V letih pred 1. svetovno vojno je nudila prostor za bivanje in šolanje. Mlade nadobudneže so navadno razdelili v tri do štiri skupine po 200 oziroma 150 oseb, vsako pa je vodil izkušen podčastnik. Za šolske namene sta bili na razpolago še dve topnjači, Albatros in Nautilus (570 ton izpodriva, motor 400 konjskih moči in 4 topovi). …
… Avstrijci so torej začeli iz nič: ko je leta 1849 tedanji poveljnik avstrijske vojne mornarice, danski admiral Dahlerup, predlagal Pulj za novo glavno vojno pristanišče, so se strokovnjaki takoj lotili dela. Že leta 1853 je bil pripravljen popis zgradb arzenala z ladjedelnico, najvažnejšega kompleksa v Pulju, in 9. decembra leta 1856 je temeljni kamen zanj položil sam cesar Franc Jožef I. …
Več si lahko preberete v 188. št. revije Val navtika.
