1st Jump&Ride Ližnjan Wave Contest
Čedalje bolj priljubljena disciplina, ki se razvija tudi ob obali Jadranskega morja, je tako imenovani windsurfing po valovih. Gre za eno najatraktivnejših in adrenalina polnih oblik windsurfinga. Da Jadransko morje lahko pokaže svoje ostre zobe – že ve marsikateri morjeplovec. V jadransko obalo valovi najpogosteje zagrizejo ob močni burji ali jugu. Jadranska obala skupaj z otoki nudi kar nekaj spotov (lokacij) s plitvinami, na katerih se dvignejo valovi, uporabni za izvajanje različnih radikalnih skokov in trikov, kot tudi za samo jahanje valov – waveriding. In največ tovrstnih spotov leži prav v okolici Pulja.
Daleč najbolj znan zaliv, množično obiskan ob močni burji, je zaliv Kuje pri vasi Ližnjan. Zaradi ozkega vhoda v zaliv je gladina gladka in zato prijazna začetnikom. Medtem ko se nad vhodom v zaliv, proti in nad obalo lomijo valovi, katerih višina narašča sorazmerno z močjo burje.
12. decembra 2009 so windsurf kolegi iz Pulja organizirali prvo tekmovanje v disciplini wave windsurfing. Wave contest „JUMP&RIDE“ je bil organiziran v manj kot tednu dni. V torek se je tekma napovedala in že v soboto tudi uspešno izvedla. Kljub decembrskemu mrazu se je prijavilo kar 17 tekmovalcev: 9 iz Slovenije in 8 iz Hrvaške. Kvalifikacije so se začele s tremi skupinami s po štirimi srfarji in ena skupina s petimi srfarji. Vsak „heat“ (polčas) je trajal 12 minut in v tem času so se srfarji v vsaki skupini pomerili med seboj. V polfinale sta se prebila po dva srfarja iz vsake skupine, »heat« pa je trajal 15 minut. Najboljši štirje so si izborili mesto v finalu, takrat je »heat« trajal 20 minut.
Štart prve skupine je bil predviden za 11. uro, a se je zaradi pomanjkanja vetra prestavil za eno uro. V začetku je burja komajda presegla 20 vozlov – srfalo se je z jadri velikosti 5 m2, nato se je proti popoldnevu krepila, da so v finalu ob 30 vozlih srfali z jadri velikosti 4 m2 in majhnimi wave deskami.
Med »heatom« so štirje sodniki ocenjevali 5 skokov in 3 vožnje po valu. Sodniki so z dvigovanjem barvnih zastav „komunicirali“ s tekmovalci. Rdeča zastava na drogu je pomenila konec »heata«. Dvignjena rumena zastava je napovedala še 1 minuto do začetka »heata«, ki ga je naznanila dvignjena rumena zastava s črnim križem v sredini – po pravilih bi morala biti ta zastava zelene barve, a je ni bilo na zalogi v trgovini … in ker se je mudilo, je bilo treba improvizirati.
