Albanska obala 2. del
Zgodovina Jadranskega morja 42.
Novejša zgodovina
Oblikovanje moderne albanske države ima svoje začetke v 15. stoletju. Takrat je albanski narodni junak Gjergj Kastrioti, bolj znan kot Skenderbeg (okoli 1403 do 1468), med 25-letnim uspešnim bojem proti Turkom uspel združiti večji del Albancev in ustvariti nekakšno politično in vojaško skupnost. To sicer še ni bila centralistično vodena država, bila pa je osnova, ki je navdihovala Albance v njihovem zavzemanju za lastno državo vse do 20. stoletja.
Devetnajsto stoletje je bilo tudi za kraje na albanski obali obdobje priprav na osvoboditev od turške oblasti, zadeve pa so se začele dejansko odvijati v balkanskih vojnah. Pod patronatom Rusije so v okviru tako imenovane Balkanske zveze Srbija, Bolgarija, Grčija in Črna gora začele vojaške akcije proti turškemu cesarstvu. Balkanski vojni sta bili dve: prva od oktobra 1912 do maja 1913, druga pa od junija do avgusta 1913. Leta 1912 je grško ladjevje bombardiralo pristanišče Vlora. 28. novembra 1912 se je ob morju v Vlori sestalo 37 albanskih domoljubov in objavilo rojstvo albanske države, ki naj bo poslej »samostojna in svobodna«. To je bilo pogumno dejanje v takrat še turški Albaniji in ta začasna vlada je imela zelo omejeno oblast, saj je obvladovala le območje med Vloro, Beratom in Elbasanom. Na sami obali je bil položaj nejasen, ker so tu vladali nekateri veleposestniki in plemenski voditelji s separatističnimi nagnjenji.
Albanija je, kot smo rekli, 28. 11. 1912 razglasila neodvisnost in postala samostojna država, na londonski konferenci veleposlanikov evropskih sil 29. julija 1913 pa so določili, da bo suverena dedna kneževina in ji zarisali meje. Zdaj je nastalo vprašanje, kdo bo državi, v kateri je kar mrgolelo zelo ponosnih in samostojnih plemenskih poglavarjev, vladal. Velesile so se odločile, da bo to za začetek tujec, nemški protestantski knez Wilhelm von Wied. In tako je malo pred prvo svetovno vojno, 7. marca 1914 v pristanišče Drač priplula ladja s tem plemičem. Albanci so ob tej priložnosti v Draču pripravili veliko praznovanje, ki je trajalo en teden, toda ni dosti pomagalo. Ubogi princ, navajen pruske discipline, se sredi vročekrvnih in spletkarskih balkanskih politikov ni znašel, poleg tega pa je izbruhnila še prva svetovna vojna in septembra 1914 je zapustil deželo.
