Bitka pri Akciju

Bitka pri Akciju 2. septembra leta 31 pred našim štetjem je nekaj posebnega: v njej se niso srečale ladje različnih držav, ampak iste države – Rima. To je bil odločilni spopad rimske državljanske vojne med člani drugega triumvirata, ki so si po Cezarjevi smrti leta 44 pred našim štetjem vsak zase skušali zagotoviti popolno oblast. A pojdimo po vrsti.

Mogočna rimska država je svojo zgodovinsko pot začela leta 753 pred našim štetjem, ko je bilo ustanovljeno mesto Rim. Ta mestna državica si je s sposobnimi voditelji in izvrstno kopensko vojsko vztrajno povečevala ozemlje in vpliv. Rimljani se na morju sprva niso znašli, toda ko je prišlo v 3. stoletju pred našim štetjem do zaostrenih odnosov s trgovsko velesilo na severni afriški obali, Kartagino, jim je postalo jasno, da brez ladij v boju za Sicilijo ne bodo zmagali. Tako so v kratkem času po vzoru kartažanskih ladij zgradili veliko ladjevje. Toda pojavila se je nova težava: niso imeli vojakov, vajenih bojevanja na ladjah. Zato so pomorski spopad prilagodili kopenskemu. Iznašli so več učinkovitih ladijskih naprav, zlasti »corvus« (lat. = vran, krokar), dolg most z veliko železno konico na koncu, ki so ga spustili na palubo sovražne ladje, da so po njem legionarji vdrli nanjo in se v »kopenskem slogu« spopadli s sovražnikom, potem pa še lesen stolp na zadnjem koncu ladje, s katerega so lokostrelci sovražnika obsipali s puščicami, drugi vojaki pa nanj metali kamenje.

Potem ko so Rimljani leta 146 pred našim štetjem uničili Kartagino, se je njihova država razvila v velesilo. Zdaj so imeli veliko vojnih ladij: hitre manjše dvoveslače in velike, trdnjavam podobne pentere (s petimi vrstami vesel), ki so bile sicer neokretne, a so lahko prevažale mnogo vojakov in jih je bilo težko zavzeti. Tudi učili so se hitro in temeljito, tako da je po letu 46 pred našim štetjem, ko je Gaj Julij Cezar tretjič postal konzul in v svojih rokah strnil vso oblast, rimsko ladjevje popolnoma obvladovalo Sredozemsko morje in ni imelo nasprotnika.