Boka Kotorska – vojaška zgodovina

Boka Kotorska je bila zaradi strateške pomembnosti vso zgodovino prizorišče spopadov. Tu so se križali interesi Benetk, Turčije, Dubrovnika, Avstrije, Francije, Rusije, Črne gore in Srbije. Večina krajev v Boki je bila zaradi tega bolj ali manj utrjena: najbolj Hercegnovi in Kotor, nekaj manj Perast, v Risanu pa so ostanki dveh utrdb iz časov, ko je bil kraj pod turško oblastjo.

O Hercegnovem smo že obširno pisali, zato si zdaj oglejmo utrdbe drugih krajev v Boki. Kotor je bil utrjen od začetka srednjega veka, a obzidje je bilo takrat še nepopolno in Saraceni so leta 840 kraj porušili. Pozneje so ga domačini obnovili, toda pravo moč je obramba Kotorja dosegla šele pod Benečani. Ti so od leta 1470 zgradili trdnjavo nad izvirom Gordić ter bastione Citadela, Riva in Bembo. Okrepili so tudi obzidje proti morju in tu postavili še dva mala bastiona. Časa ni bilo veliko, kajti Benečani so pričakovali turško obleganje, do katerega je leta 1657 res prišlo, a prav zaradi dobrih utrdb ni uspelo.

Leta 1807 so v Boko prišli Francozi, od leta 1814 do konca 1. svetovne vojne pa so v njej gospodarili Avstrijci. Utrdbe v Kotorju so temeljito obnovili, pri čemer so uporabili precej boljši kamen; pripeljali so tudi nove topove in drugo orožje. Mesto je veljalo za pravo oboroženo trdnjavo in zanimivo je, da so do konca avstro-ogrske vladavine v letu 1918 vsak večer zapirali mestna vrata v obzidju in dvigali premične mostove.

Utrjen je bil tudi Perast. Če pogledamo na zemljevid, bomo takoj razumeli, zakaj. Perast leži natančno nasproti vhoda v zadnji, najbolj notranji zaliv Boke Kotorske, ki ima obliko črke M. Iz Perasta vidite neposredno v preliv Verige, skozi katerega so morale priti ladje, če so hotele potem zaviti na eno stran, v Kotor ali na drugo, proti Risanu. Na vzpetini je bila v 17. stoletju zgrajena utrdba sv. Križa, otoček Sv. Juraj pred Perastom pa so Francozi dobro utrdili in nanj postavili topniško baterijo, usmerjeno v preliv Verige. Ta položaj so uporabljali tudi Avstrijci, ki so sem pripeljali še topove kalibra 200 mm.

Avstrijci so sploh vso Boko Kotorsko od 1850 do 1860 pod vodstvom admirala Lazarja Mamule temeljito utrdili in oborožili. Zgradili ali obnovili so osem trdnjav, pripeljali na desetine novih topov in na stotine min. Sam vhod v Boko sta varovali dve trdnjavi s po 40 topovi in minske zapore, ki so bile predvidene tudi za važna preliva Kumbor in Verige. Prvo svetovno vojno je v Boki pričakalo 3.500 vojakov posadke, 218 trdnjavskih topov s kalibri od 37 do 305 mm, 99 mitraljezov, 46 močnih žarometov in devet torpednih cevi.