Brač

Otok Brač je največji otok srednjedalmatinske skupine v južni Dalmaciji. Meni osebno se je najbolj vtisnil v spomin po snežno belem gradbenem kamnu in najznamenitejši plaži Zlatni rat na zahodnem delu mesta Bol. Otok, prekrit z zimzelenim rastlinjem, se lahko pohvali z najvišjo vzpetino med otoki, in sicer kar 778 metrov visokim vrhom na Vidovi gori. Zaradi ugodnega podnebja in sončnih dni se poleg izvoza kamna lahko pohvali še s pridelavo vina ter poljedelskimi izdelki in živinorejo ter seveda s turizmom, ki je kot večina dalmatinskih otokov za mnoge družine glavni vir dohodka. Bol je na Braču …

Edino naselje na južnem delu otoka je poznano po turizmu in dolgi plaži z značilnim rtom, Zlatni rat. Bol leži ob vznožju Vidove gore, ki ga skupaj z Draževim hribom varuje pred neugodnimi vetrovi s severa. Kljub temu je pred skoraj tremi desetletji Zlatni rat postal eden od mondenih jadranskih letovišč za srfarje in pozneje še kajtarje. Zaradi konfiguracije terena, višine gora in kanala se ustvarijo ugodni pogoji za srfanje še zlasti v poletnih dneh, ko je destinacija tudi najbolj obiskana.

Plaža značilne oblike, Dugi rat ali Zlatni rat, na zahodnem delu zaključuje zaliv, kjer se nahaja tudi samo mesto Bol z bogato arheološko zgodovino iz rimskih časov. Nekateri trdijo, da je Zlatni rat plaža enkratnega tipa in lepote celo v svetovnem merilu. Tega si sam z gotovostjo ne bi upal trditi, kar pa je zagotovo, je, da je prodnata plaža, dolga skoraj kilometer, prav posebej oblegana poleti in to predvsem z mlado populacijo, željno sonca, kristalno čistega morja in večerne zabave. Lepe peščene plaže so še v zalivih Martinica, Blaca in Konjska. Zahodno od Zlatnega rata je majhno naselje pod kraškimi pečinami, Murvica, kjer nedaleč od obale naletimo celo na odlično konobo, v bližini pa najdemo še ostanke redovniškega samostana iz 15. stoletja.

Bol za navtike (43° 15,7´ N 16° 39,34´ E)

Bol nima prave marine, čeprav je med poletno sezono veliko navtičnih obiskovalcev, za njihovo nočitev pa ni najbolj poskrbljeno. V lučici je na srednjem pomolu nekaj muringov z elektriko in vodo z globino okrog 2 metra. Luka je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi in jugozahodnimi, ki poleg številnih turističnih ladij povzročajo valovanje. Nekaj boj je tudi pred valobranom in vzdolž obale na vzhodnem delu. Ob našem obisku tam ni nihče pobiral niti pristojbine, kar mislim, da je bila bolj izjema kot pravilo. Na vzhodnem delu od Zlatnega rata, pred kopališčem, je tudi nekaj boj za privez, vendar je tam cena kar zasoljena (možnost je tudi plačila na uro), sidrišče pa je slabo zaščiteno pred močnimi južnimi vetrovi.

Brač skozi zgodovino

Zgodovina Brača sega v obdobje neolitika in od takrat je otok neprekinjeno naseljen, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. V antiki so otok poimenovali »Brattia«, prvi poznani prebivalci otoka pa so bili Iliri, ki so otok poimenovali »Brentos« (Jelen), toda pozneje so ga Grki preimenovali v »Elaphusa«. Čeprav so Iliri imeli zelo dobre in razvejane trgovske odnose z Grki in njihovimi kolonijami v neposredni bližini Visa (Isse), jim niso dopuščali poseljevanja na svojem področju. Ostanki rimske dobe so vidni po celem otoku, čeprav Rimljani v petsto letih vladavine niso ustanovili niti enega naselja na otoku za razliko od drugih delov Dalmacije. Z otoka, ki ga so Rimljani poimenovali »capris laudata Brattia«, so v glavnem oskrbovali druge otoke z olivnim oljem, vinom in mesnimi izdelki ter izjemno kakovostnim gradbenim kamnom. V času vladanja cesarjaDioklecijanaso začeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. Danes je kamnoseška vas in luka za natovarjanje kamna Pučišća na severni strani otoka.

Ob naseljevanju na obale se je ljudstvo Ilirov odseljevalo v notranjost, kjer so ohranili lastno identiteto vse do prihoda slovanskega ljudstva. Lastništvo nad otokom se je skozi stoletja večkrat menjalo kot na vseh dalmatinskih otokih, kjer je bil med leti 1420 in 1779 Brač pod Beneško republiko. V tem času so na obalah nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Sutivan, Pučišća, Povja …), medtem ko so naselja v notranjosti začela izgubljati svoj pomen. Po obdobju pod Mljetsko upravo se je otok predal avstro-ogrskim oblastem, kar se je zgodilo s prihodom korvete »Austria« v supetarsko pristanišče. Med menjavami vladavine med Francozi in Avstro-Ogrsko je bil Brač za krajši čas tudi baza carske ruske flote v Jadranu.