Gajeta in levt
Tradicionalna plovila istrske obale - (VI. del)
Vsa do sedaj obravnavana plovila so srečevali na sprehodih ob istrski obali naši dedki in pradedki. Čeprav sta gajeta in levt znani plovili in nobenemu na kraj pameti ne pade, da bi podvomil v njuno tradicionalnost, pa jih oni v svojem času niso srečali nikoli. Obe plovili sta namreč iz Dalmacije in na istrsko obalo, razen nekaj izjem, v večjem številu prijadrala šele po 2. svetovni vojni. Sta pa obe plovili zelo razprostranjeni že vsaj tri stoletja po večjem delu vzhodnega Jadrana.
Gajeta je dokaj močno in stabilno, ne pa tudi težko plovilo. Namenjena je bila predvsem ribolovu z mrežami. Kljub svoji velikosti in moči pa niso bile najbolj primerne za daljše ostajanje na nemirnem morju, ker so bile nizke in zelo odprte, tako da jih je valovito morje hitro »polnilo«. Da bi lahko šle globlje in bile dlje časa na ribolovu, so jih začeli pokrivati z bokaporti ali jim dvigati boke. Večje gajete so se uporabljale tudi za prevoz tovora. Čeprav se je nekaj gajet ob istrski obali uporabljalo za ribolov, je velika večina bila namenjena »uživanju« na morju. Najpogosteje so bile dolge od 7 do 9 metrov, čeprav so v Dalmaciji poznali gajete, ki so dosegale celo 12 metrov dolžine.
Ob dalmatinski obali obstaja več vrst gajet. Ena najbolj nenavadnih je gajeta falkuša s Komiže, ki je v globoka morja s seboj peljala dodatne boke, falke (od tod ime falkuša), ki jih je po potrebi namestila nad obstoječe in se zaščitila pred visokimi valovi.
Kakor druga plovila, je tudi gajeta imela ob jadranski obali različna imena, ob istrski pa je bila vedno le gajeta. To ime se zagotovo pojavi okoli sredine 17. stoletja.
Levt
Levtov je bilo ob istrski obali le za vzorec in glede na čas prihoda jih mnogi raziskovalci ne uvrščajo med tradicionalna plovila Istre, zato ga bomo tudi mi spoznali le v njegovih osnovnih potezah. Tudi levti so prišli na istrsko obalo ob preseljevanju ljudi iz Dalmacije ter kot nakupi ljubiteljev lesenih in/ali tradicionalnih bark.
Po namenu in obliki je predvsem manjši levt nadvse podoben gajeti in mnogi ga opisujejo kakor »večji brat gajete« ali »to je velika gajeta« itd. Zunanjost levta res lahko napeljuje k tej misli, precej drugače pa je z njegovo konstrukcijo, ki je izredno močna in težka. Ta konstrukcija omogoča izdelavo levtov vse tja do 15 metrov dolžine. Takšnih levtov sicer ob istrski obali ni bilo, so pa bili ob dalmatinski obali. Levt ima gosto nasajena rebra na izredno močni in globoki kobilici. Velikokrat je premčni koš še dodatno utrjen z vmesnimi rebri, saj je namenjen zahtevnejšemu bivanju na morju, ribolovu in prevozu raznovrstnega tovora (od živine do gradbenega materiala, ljudi, kmetijskih izdelkov …). Zaradi teh značilnosti je bil tudi nepogrešljiv med otočani v Dalmaciji.
Levt lahko opišemo kakor trdno, močno in varno plovilo, ki se je sposobno spopadati tudi z jeznim morjem. Pogled od zgoraj izpostavi top in širok premec in skoraj polkrožno krmo. Trup je raztegnjen in ni več tako jajčast, kakor pri gajeti. Levt ima prav tako močno, nad palubo dvignjeno premčno ašto, vendar pa ta izgleda zaradi velikosti plovila nekaj nižja. Tudi levt ima en jambor, na katerega se je nekoč dvigalo latinsko jadro, in tu in tam tudi flok. Če je imel pogon le na vesla, ga je poganjalo tudi do osem veslačev, po štirje na vsakem boku z dolgimi vesli preko nasprotnega boka. V tem primeru je imel levt za veslače posebne manjše bokaporte, v katerih so pri veslanju stali. Teh levtov danes ne srečujemo več. Tudi levti so različni in mnoge je težko ločiti v posamezne podtipe.
