Intervju – Igor Orlov – navtik z izpolnjenim življenjskim ciljem

Potem ko je svoje najzgodnejše mladostne proste dni preživel z dedom ribičem na morju, si je pri 12 začrtal življenjski cilj: njegova služba bo na morju. Potreboval je samo strategijo, kako ta cilj doseči. Na Fakulteti za fiziko v Beogradu je tako študiral meteorologijo – zato, da bi razumel in predvideval vreme med plovbo. Navtično znanje je zatem nabiral na vodilni jadralski akademiji na svetu, United Kingdom Sailing Academy. Odprtih oči je gledal, kako funkcionirajo stvari v tradicionalno in materialno razvitem navtičnem okolju in spoznaval, da obstajajo precej bolj nemirna morja, kot je Sredozemsko. Kljub obetavnim poslovnim začetkom v Angliji s to deželo nista našla prave medsebojne kemije. Prišel je v Slovenijo, ki jo je od nekdaj cenil in jo ceni še danes. Tu je našel svoj mir, z jadralno šolo pa izpolnil zadani cilj. Pred nedavnim je izšel še njegov Navtični priročnik, v katerem so združene poti, po katerih je hodil: pristne izkušnje z morja, akademsko navtično znanje in inštruiranje. Igor Orlov.

Igor, pod opisom avtorja v vaši knjigi Navtični priročnik najdemo besede: »Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina.« Kakšni so spomini na tiste dni?
IO: To so zame najpomembnejši spomini, na njih je slonela cela moja življenjska pot. Saj ne, da mi je zdaj kaj hudega, vsako življenjsko obdobje ima svoje čare, vsak del poti je po svoje zanimiv in pomemben, ampak tako bom rekel: ti dogodki, povezani s prvimi kontakti z morjem, so bili res najlepši. Najbolj sproščeni, najbolj brezskrbni. Samo dedek ribič, morje, veselje, odkrivanje. Tam nekje med mojim 7. in 13. letom je bilo to; ded je umrl, ko sem bil star 13 let. Tako me je potegnilo, da sem že takrat vedel, da bom “kapitan”. Najlepši kompliment, ki sem ga kadarkoli dobil, je prav nekje iz tega obdobja: na Zlarinu sem pristajal z dedkovo sedemmetrsko leseno barko s kabino. V luki je bil nek ribič in me vprašal: »Mali, od kod si?« »Iz Beograda,« sem mu odgovoril. »A ne, ti že nisi iz Beograda, videl sem te, kako si pristajal.«
Več si lahko preberete v oktobrski izdaji revije Val navtika…