INTERVJU – mag. Žarko Sajič
Na naših tleh sta obe pomembni podvodni dejavnosti, tako potapljanje s skafandri kot podmorničarstvo, doživeli svoj vzpon in zaton znotraj obdobja 100 let. Vmes, med začetno in končno točko, so se spisali številni spomini, male in velike zgodbe, ki so pomemben del naše zgodovine. Slovenci smo družno z ostalimi narodi na obeh področjih marsikdaj orali ledino in pustili številne sledi, ki niso bile ne majhne ne nepomembne.
Z mag. Žarkom Sajičem smo v 224. številki Vala osvetlili tradicijo potapljanja s skafandri na Slovenskem, tokrat smo se s poznavalcem zgodovine pomorstva in potapljanja, ki ima pod svojim okriljem tudi edini tovrstni muzej na Jadranu, Muzej podvodnih dejavnosti, pogovarjali o podmorničarstvu.
Ko govorimo o začetkih podmorničarstva na vzhodni jadranski obali, govorimo o tistem, ki se je razvilo v okviru avstro-ogrske vojne mornarice. Kako je v grobem potekal ta začetni razvoj?
ŽS: Prve podmornice avstro-ogrske vojne mornarice so bile v celoti nemške izdelave; iz Nemčije so jih pripeljali po železnici in jih sestavili v Pulju. Tudi pozneje, v 1. svetovni vojni, v najbolj zanimivem obdobju, ko se je ta tehnologija potrjevala v okolju in v razmerah, za katere je bila podmornica tudi namenjena, se pravi za bojevanje, je Avstro-Ogrska z Nemčijo precej sodelovala. Nemci so bili tudi kadrovsko vključeni v avstro-ogrske enote, celo tako daleč so šli, da so eno izmed flotilj podmornic, ki so operirale v Sredozemlju, vključili v mornarico Avstro-Ogrske. Zamenjali so zastave, uniforme posadke, dejansko pa so bili to Nemci. In bili so zelo uspešni! Nemci so bili skozi celotno zgodovino podvodnega bojevanja namreč tisti, ki so imeli, kar se podmorničarstva tiče, v svetu primat. V času 2. svetovne vojne so bile njihove podmorniške enote ene najbolje usposobljenih in tudi uspešnih enot vseh časov. Tako tehnološko kot tudi kadrovsko. V mornarici nasploh je zelo pomembno, nekako so v širšem kontekstu najbolj cenjeni tisti strokovnjaki, tisti mornarji, ki so se prekalili in izkazali v dejanskih bojih…
Več si lahko preberete v 226. št. revije Val navtika
