Intervju – Slavko Ivančič

V hladni senci s pogledom na Sečoveljske soline sva se s Slavkom Ivančičem, znanim primorskim glasbenikom, zapletla v kratek pogovor, »nabit« s čustvi in spomini ter z jasno predstavo o prihodnosti. Razlog je bil seveda njegov bližajoči se koncert v avditoriju, kjer bo 15. avgusta zapel svoje največje uspešnice, kot so Ne bom pozabil na stare čase; Sem takšen – ker sem živ; Ko mene več ne bo; Poišči me; Dober dan; Tina; Portorož 1905; Nisem jaz; Si še jezna name; Črta. Ob podpori zvestega občinstva in prijateljev bo Slavko zapel ter se veselil dejstva, da je takšen, ker je živ.

Kakšna je vaša povezanost z morjem in preživljanjem časa na morju in ob njem? Kaj vam pomeni morje?

SI: Morje mi pomeni dobesedno vse – že od mojega samega začetka, ki se je začelo ob morju, v centru Crikvenice. Tudi karierna pot mojega očeta je bila povezana z jadranjem in morjem. Oče je bil sicer vojni invalid, brez ene noge, a je kljub temu intenzivno jadral in se udeleževal regat. Sam res nisem tak, navdušen jadralec, a sem tu, kjer živim – v Portorožu, povezan z morjem. Ni treba, da sem dejaven na njem. Pomemben se mi zdi pogled nanj – zjutraj, ko se zbudim in stopim na teraso. Kot sem nekoč izjavil: lahko bi živel kjerkoli, lahko tudi v Albaniji, pomembno je le, da sem ob morju.

Koliko vaših pesmi govori o morju, o povezavi z njim?

SI: Sicer nimam statistike, a ogromno. Te pesmi so zgodovina vseh nas Primorcev. Na primer: Mi ljudje smo kot morje (Slavko odpoje del pesmi) – zmagovalna pesem Faraonov na Melodijah morja in sonca leta 1994. Še danes rad pojem te pesmi. Mlado in staro pa – tudi po vseh teh letih od nastanka pesmi poje z menoj.

Rojeni ste na morju in živite ob morju. Bi sploh lahko živeli in ustvarjali nekje v hribih, v miru?

SI: Ne. Vsako leto grem po Melodijah morja in sonca za deset, 14 dni na Pokljuko. Ta je »fenomenalna« v smislu zdravega življenja, aktivne hoje. A več kot enega takega dopusta na leto v hribih ne bi zdržal. Veste kaj je zame najlepša stvar v Ljubljani? Tabla na izvozu na Viču, na kateri je napis Koper. Da ne bo sicer pomote: sem ponosen Portorožan, nisem Koprčan, a to je to. (Smeh.)

Prireditev Melodije morja in sonca 2016 se nezadržno bliža, izbrani so že izvajalci. Kako pomembna je vaša vloga pri organizaciji tega dogodka? Ste aktivni tudi letos, po svoji nesreči?

SI: Pri organizaciji tega dogodka sodelujem od leta 2009. Tudi tokrat sodelujem, že ob odhodu iz Soče konec lanskega novembra sem prevzel organizacijo. Vsi sodelujoči mi zaupajo; vedo, da bom stvar izpeljal tako, kot je treba. Vsakokrat sam, po lastni presoji izberem sedem dobro uveljavljenih izvajalcev. Komisija nato iz množice prijavljenih izbere še drugih sedem. Nenehno zagovarjam tak sistem izbora in mislim, da zelo dobro deluje. Ne moremo se sicer primerjati z Italijani in njihovim San Remom, ki temelji na dolgoletni tradiciji, kulturi in nazadnje tudi velikih finančnih sredstvih, a se mu kot »mali San Remo« skušamo iz leta v leto čim bolj približati. …

Več si lahko preberete v julijsko-avgustovski, 211. št. revije Val navtika.