Izračun površine trupa za barvanje

Vprašanje:

Nekaj dni pred oddajo prispevkov za majsko številko revije me je poklical lastnik rabljene, 11 metrov dolge jadrnice, ki jo je kupil jeseni. Spomladanski čas je želel, kot večina drugih, izkoristiti za obnovo podvodnega dela trupa, to je predvsem z nanosom sveže antivegetativne barve. Ker ni prav med premožnimi (tako kot tudi večina lastnikov skromnejših bark), skuša privarčevati na vsakem koraku, pa tudi z nakupom antivegetativne barve. Zanima ga, katera barva je najcenejša in kako se izračuna površina podvodnega dela plovila. Zadnjega podatka pri izdelovalcih bark ni našel nikjer, samo podatek o porabi l/m2 površine.

Odgovor:

Glede prvega vprašanja, to je cene, ne morem dati odgovora, ker se je pač potrebno malo potruditi in pogledati po trgovinah s temi artikli. Vsekakor pa je cena bolj ali manj soodvisna od kakovosti, to je, da je boljši antivegetativni premaz tudi dražji in nasprotno. O kakovosti premazov pa si lahko kaj več preberete o testiranju teh pred leti; objavili smo jih v Valu št. 142. Svetujem lahko le to, da ne kupujte barve tik pred zdajci, ko imate barko že na suhem. Prodajalci to vedno in izkoriščajo stisko pozabljivih lastnikov bark. Poiščite in kupite jo prej, ko imate še možnost izbire najugodnejšega prodajalca.

Drugo pa je izračun površine podvodnega dela. Preprosto je pač potrebno vedeti oziroma izračunati, saj vsi izdelovalci barv podajajo podatke o porabi zgolj o tem, koliko barve potrebujete za en kvadratni meter ali pa, koliko površine prebarvate z osnovnim pakiranjem barve. Slednje je različno od izdelovalca in tipa barve – enokomponentna ali dvokomponentna, v praksi pa se suče med od 0,75 do 1,6 kg. Paziti je potrebno tudi to, da z eno znamke barve lahko prebarvate večjo ali manjšo površino, kot pa s katerim drugim tipom barve. Zaradi tega je lahko izračun potrebne količine barve različen. Različen izračun pa je odvisen tudi od tega, kako boste nanašali barvo: s čopičem ali z valjčkom. S pištolo se to dela redko. Pa ne samo to, odvisno je tudi od tega, kdo to dela in na kakšen način. Recimo z valjčkom lahko barvo razvlečete na tanko in valjček ponovno pomočite v barvo, ko je že povsem izžet, ali pa barvo nanašate na debelo tako, da skoraj odteče po navpičnih površinah.

Vse to skušam razložiti z enim namenom, in sicer dejstvom, da je sam laični izračun površine približek, še bolj pa je približek dejanska poraba barve na enoto površine.