Jigging v jadranskih globinah
Gre za tehniko ribolova, ki ima korenine v Skandinaviji, kjer Vikingi že od nekdaj lovijo trske (bakalar) v velikih globinah s trzajočimi težkimi železnimi vabami, ki jim pravimo jig.
Kot vsak z morjem povezan priljubljen hobi je tudi jigging v zadnjih letih doživel pravo revolucijo. Še pred leti smo vsi verjeli in bili prepričani le v tako imenovani “speed jigging”. Z drugimi besedami: to je naporna tehnika jigginga, ko od dna proti čolnu z veliko hitrostjo in sunkom vlečemo težke železne jige, ki z divjim gibanjem razdražijo roparske ribe do prijema. V zadnjih sezonah pa je hit popolno nasprotje “speed jigginga”, to je “slow pitch jigging”.
Pri “slow pitch jiggingu” je poudarek na počasnem in natančnem vodenju jiga z zelo občutljivo opremo, daljšo in mehkejšo palico ter zelo lahko rolo z visokim navijalnim prenosom do 1 : 7,3.Slow pitch jigi zaradi svoje specifične oblike tonejo skozi morje z izjemno akcijo in gibi, ki sprožijo napad ribe v bližini. Agresivne ribe največkrat napadejo jig ravno v trenutku padanja.
Kako izgleda jigging? S primernim plovilom priplujemo na določeno točko, brak, plitvino, podvodni greben ali potopljeno ladjo v globinah od 15 do preko 100 metrov. Ne sidramo, prepustimo se toku. V veliko pomoč nam bo fishfinder ali vsaj globinomer, s katerim beremo konfiguracijo dna pod plovilom, lociramo večje ribe ali jate manjših rib (sardele, šnjuri, gavuni …) v globini, kar je lahko dober znak, da so v bližini ciljne ribe – zobatci, pagarji, gofi, tune, kirnje, škarpine, riboni, kovači ali brancini. Kulinarično vrhunska riba bo najpogostejši ulov z jiggingom v Jadranu. Izberemo vabo jig, to je v osnovi hidrodinamično oblikovan kos železa, imitacija ribe ali lignja, z enim do štirimi enojnimi trnki (assist hook), pritrjenimi na tisti strani vabe, kjer je narisano oko “ribe”. Plenilci praviloma namreč napadejo in goltajo vabo oz. plen z glavo naprej, torej vedno hlastnejo po glavi plena. Jig spustimo vertikalno v globino do dna, dobesedno pred veliko ribo, ki ležerno plava nad dnom. Ko vaba doseže dno, z dolgimi ali trzajočimi potegi palice sunkoma navijamo jig proti gladini. Jig divje šviga skozi morje in če so v bližini plenilske ribe, jih to gibanje sprovocira do te mere, da barvasti kos železa napadejo in požro. Nepričakovani prijem ribe je navadno silovit in občutek zelo adrenalinski, še posebno, ko je v igri večkilogramska riba.
Jigging je ob dnevih, ko zobatci ali gofi ne kažejo zanimanja za živo vabo na panuli, pravšnja izbira, saj tedaj na lokaciji, kjer preverjeno vemo, da velike ribe v globini so, na dno spustimo jig in s pravilnim vodenjem le-tega tako razdražimo veliko ribo, da ga popade iz čiste agresije in ne iz nagona po hranjenju.
Akcija palic za jigging je prilagojena ciljani ribi, teži vabe med 15 in 500 grami ter pleteni vrvici, ki jo bomo uporabljali na roli. Rola za jigging je lahko enaka kot za spinning; z natančno in zanesljivo zavoro, ležaji in zavornimi diski ter čim večjim navijalnim prenosom. Navijalni prenos role je razmerje med številom obratov bobna z navito vrvico pri enem obratu ročice. Poleg spinning rol so v uporabi tudi manjše multirole, s še višjimi prenosi in dvema prestavama, ki ju lahko prilagajate glede na silo ribe med borbo. Na rolah imamo navite vsaj 300 m pletenice 20–100 lb, kot pri spinningu, saj pletenica zaradi togosti omogoča natančno vodenje vabe v globini in direkten zateg, ko vam vabo zagrabi riba. Med koncem pletenice in jigom uporabljamo 15 m laksa (florokarbon, ki je v globini skoraj neviden), primerne debeline med 0,40 in 1,3 mm, odvisno od tega, katero ribo ciljamo. Ta laks ob togi pletenici deluje kot amortizer pri borbi z ribo…
Več si lahko preberete v št. 230 revije Val navtika
