Ladijski modeli patra Gabriela Gruberja

Znanstvenika in redovnika Gabriela Gruberja danes večina Slovencev pozna po Gruberjevem kanalu, ki ga je projektiral in gradil, da bi zagotovil izsuševanje Ljubljanskega barja. Manj znano pa je, da je bil Gruber tudi velik poznavalec pomorstva; da je postavil trdne temelje, ki so osnova današnjega védenja o zakonitostih slovenskih voda in plovbi po njej – tako morski kot tudi celinski.

V Sloveniji je kar nekaj odlične literature, ki združuje izsledke njegovega življenja in dela: znanstvena dela akademika Stanislava Južniča, članek dr. Miroslava Pahorja v domoznanski reviji Slovensko morje in zaledje (št. 4/5, 1981, str. 9-40) z naslovom Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo-navtika-navigacija. Osnova besedila v nadaljevanju pa je publikacija Gabriel Gruber S. J. 1740-1805, ki jo je izdal Arhiv RS v Ljubljani leta 2005 ob 200-letnici smrti Gabriela Gruberja.

Ustanovitelj brodarske šole

…Gruber pri brodarski šoli ni imel v mislih le plovbe po rekah, ampak tudi po morju tudi zato, ker je bilo to obdobje, ko je monarhija razglasila svobodno plovbo po Jadranu (leta 1717) in ustvarjala svojo trgovsko in vojaško floto. …

Ladijski modeli

…Od svojih ladjedelskih mojstrov – eden izmed njih je bil znameniti Tržačan Spirito Vigo – je zahteval, da pri izdelavi modelov upoštevajo tudi najmanjše malenkosti in podrobnosti, takšne zahteve pa so izključevale majhno merilo. …

…Vsaj en model fregate so izdelali po portugalskem vzoru, morda pod vplivom pomorske šole v Sagresu na rtu St. Vincenta, ki jo je princ Henrik Pomorščak (1394-1460) ustanovil leta 1418. Posebej monumentalen pa je model bojne ladje Kaiser Karl VI., ki jo je habsburška monarhija zgradila na začetku 18. stoletja. …

…Danes je ohranjenih osem modelov iz Gruberjeve delavnice, ki so sicer v lasti Narodnega muzeja, trajno pa razstavljeni prav v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu….

Celinske vode

…Gruber je izdelal veliko študij o reguliranju Save, Krke, Mure in Kolpe, predvsem pa je preučeval možnosti izsušitve rečnih rokavov, ki so ovirali plovbo. Z gradnjo prekopa, ki je danes poimenovan po njem, je bila prva faza osuševanja Ljubljanskega barja opravljena. …

…Novost, ki si jo je Gruber zamislil na rečnih ladjah, namreč jadra, se je res izkazala za ne preveč posrečeno, bila pa je zanimiv navtični poizkus. Kljub temu so se Gruberjeve ladje tudi brez jader izkazale za uporabne in so dlje časa služile za plovbo po Savi. …

Neuresničene sanje o državni ladjedelnici

Gruber je neposredni bližini Gruberjeve palače, ob Ljubljanici, nameraval postaviti – po zgledu dve leti starejše ladjedelnice v Karlovcu – tudi državno ladjedelnico. …

Umik

…Gabriel Gruber je po 16 letih aktivnega delovanja v Ljubljani neke noči na začetku leta 1785 iz nje pobegnil pred oblastjo, ki je ukinjala jezuitski red oziroma zaradi strahu pred posledicami (neutemeljenih) finančnih obtožb na njegov račun. …

Več si lahko preberete v 186. št. revije Val navtika.