Ladijski mostički

Vprašanje:

Na željo nežnega dela posadke bi rad na svoji 10-metrski jadrnici kupil ali naredil dostopni mostiček (»pasarelo«). Do sedaj smo plezali ali skakali na krmo barke tako, da je eden pritegnil vrvi, drugi pa je stopil na barko. Nerodno je predvsem ob prihodih ali odhodih z barke, ko oblačila in obutev niso več tako športna. Ali mi lahko svetujete, kaj naj naredim in kako? Gre namreč za jadrnico elan 31 brez spojlerja.

Odgovor:

Možnosti je več, tudi ponudbe v navtičnih trgovinah je nekaj, vendar izbira ni tako preprosta v smislu videti – kupiti. Najprej si mora vsak lastnik odgovoriti na nekaj vprašanj in po tej poti bo prišel do pravega odgovora.

Prvo vprašanje je način priveza. Lahko je barka privezana klasično s krmo, vse bolj pa se uveljavlja tudi vez na premec (manj je radovednih pogledov v dogajanje v kokpitu). Uporaben pa je tudi v kar nekaj jadranskih privezih s plitvim dnom pri pomolu in nevarnostjo nasedanja na krmilo. Pri krmnem privezu je izbire več, pri drugem pa je le nekaj uporabnih načinov z nekaj oblikami lestev ali improvizacije manjše pasarele.

Naslednje vprašanje je višina pomola. Tu so velike razlike in lahko bo na enem privezu pasarela idealna, na drugem pa popolnoma neuporabna. Če jo bo lastnik uporabljal samo na svojem privezu, ni problema. Če pa se na potovanjih ustavlja v veliko marinah, mora poskrbeti, da bo pasarela čim bolj univerzalna in primerna za vse pogoje.

Estetika ni nepomembna, vsaj za nekatere. Malo čudno bi se namreč videlo, če bi lastnik kakšne sodobne znamke in futuristične oblike gliserja uporabljal neko zastarelo in nefunkcionalno pasarelo ali pa, če bi na leseni jadrnici uporabljal sodoben ogljikov mostiček.

Ne nazadnje je tu tudi vprašanje cene. Običajno se zgodi, da je mostiček zadnji pri popisu opreme in ko zmanjka denarja v denarnici, se poseže po najcenejši rešitvi – preprosti smrekovi deski.

Še nekaj o montaži – pritrditvi mostičkov. Velja za tiste, ki so povezani s pomolom. Osnovna zahteva je gibljivost v vseh smereh (navpični in vodoravni), saj sicer lahko pride do poškodbe barke, mostička, pa tudi pomola. To pomeni na barki praviloma vpetje na eno točko z možnostjo rotacije, na pomolu pa dva koleščka, ki sta gibljiva v vse smeri. Največkrat so brez tega običajne deske, ki pa so tudi pritrjene z vrvmi in je na ta način omogočeno »dihanje«. Res pa je, da se na ta način deska hitro izrabi, še zlasti ob kakšnih ostrih betonskih pomolih.

Možen in vse bolj pogost pa je tudi način s povezovanjem zadnjega dela mostička z vrvjo kje višje na plovilu, in sicer tako, da je mostiček malo dvignjen nad pomol in se prosto giblje s plovilom. Žal je to možno samo tam, kjer ni izrazitega plimovanja ali pri plavajočih pomolih.

Pa še nečesa ne smemo pozabiti: prodizdrsnost. Ta je nujna za vse materiale, in sicer tako, da je zagotovljena v vseh vremenskih pogojih, predvsem v dežju. Doseže se jo na različne načine: z rastrom v strukturi, posipom, trakovi ali manjšimi letvicami.