Ladjedelstvo ob današnji slovenski obali -1.del

Ladjedelstvo je bilo ena najpomembnejših in  najstarejših gospodarskih panog na obali Istre. Ljudje so pluli že v zgodnji dobi svojega razvoja. Zato je gotovo, da so že tedaj sekali les v bogatih istrskih in kraških gozdovih za potrebe ljudi, ki so izdelovali svoja primitivna plovila. Navaden hlod, ki je po naključju padel v vodo, je verjetno ustvaril človeku prvo zamisel o plovilu. Kasneje je ta razvil ladje na vesla in še kasneje jadrnice. Iz leta 1322 pa so ohranjeni prvi pisani viri o ladjedelnici v Piranu. Od tedaj dalje se stalno pojavlja v gospodarski dejavnosti Pirančanov, Koprčanov in Izolanov. V njihovih  obalnih ladjedelnicah so ladje večinoma naročali naročniki iz domačega okolja. Z njimi so opravljali večino obalnega  pomorskega prometa. …

… Ena pomembnejših tradicionalnih ladij je bila trabakola(it. trabaccolo, hr. trabakul), večja jadrnica za obalno plovbo z dvema jamboroma. Premec je bil zavihan proti krmi in se je končal v podolgovati okrogli obliki. Na premcu so ji običajno dodali narobe obrnjene oči, zanjo pa je bila značilna ladijska polena v obliki skodrane glave t. i. ovčjega runa. Polena je imela dvojno funkcijo: z ladjedelskega in uporabnega stališča je združevala obe polovici ladje, bila pa je tudi umetniški okras. …

… Manjše ladjedelnice ob severozahodni istrski obali so še dolgo časa po uveljavitvi parnega stroja prisegale na leseno gradnjo, kasneje pa se je vendarle uveljavila gradnja in uporaba kovinskih plovil. In vendar so od preloma 19. v 20. stoletje, pa vse do konca druge svetovne vojne, na tem področju poleg tradicionalnih plovil pluli tudi parniki (plovila na paro, bastimenti a vapore), ki so jih občasno popravljali tudi v obalnih ladjedelnicah. …

Več si lahko preberete v 187. št. revije Val navtika.