Mala barka – Program Akademije tradicionalnih pomorskih obrti, znanj in veščin

Mala barka – Program Akademije tradicionalnih pomorskih obrti, znanj in veščin

AVTOR Uroš Hribar, Veronika Bjelica, mag. Marko Perkovič in dr. Peter Vidmar
FOTO Uroš Hribar in Veronika Bjelica

V predhodnih prispevkih smo predstavili predvsem potek posameznih segmentov gradnje replike tradicionalnega ribiškega plovila istrski topo, v lokalnem izrazoslovju pogosto imenovanega tudi batel. Gradnja omenjenega dvojnika lesenega plovila, ki od sredine junija poteka v nekdanjem skladišču soli Monfort med Portorožem in Piranom, je pomembna nadgradnja dosedanjega razvoja muzejske zbirke Tradicionalnega ladjedelstva.

V obdobju od leta 2010, ko je Pomorski muzej Piran pridobil v upravljanje del spomeniško zaščitenega historičnega objekta Monfort in v njem pričel z zbiranjem večjega števila tradicionalnih plovil, se je posledično izkazala tudi potreba po manjšem centru za restavriranje le-teh, saj lesene čolne in barke običajno pridobimo močno dotrajane. V kustodiatu za tehniško dediščino, ki deluje na tem področju, ocenjujemo, da bi bila umestitev takšnega centra v prihodnje najbolj smiselna neposredno ob razstavišču oz. v prostorski povezavi z njim. Iz širšega vidika revitalizacije, ohranjanja in popularizacije nesnovne dediščine tradicionalnega ladjedelstva pa morda zato še pomembnejši mejnik od same gradnje lesenega plovila predstavlja ohranjanje znanj, tehnik in veščin starodavne obrti gradnje lesenih ladij in čolnov. Tudi zaradi vseh naštetih razlogov je bil celoten proces rekonstrukcije muzejskega plovila načrtovan tako, da se omogoči dostopnost čim širši zainteresirani javnosti. V kustodiatu za tehniško dediščino smo s tem namenom ob pomoči zunanjih strokovnih sodelavcev pripravili tudi več tematsko povezanih predstavitev, s katerimi se uvodoma obiskovalcem poda informacije o projektu Mala barka 2 in njegovih aktivnostih ter ciljih, osrednji del predstavitev pa je namenjen predvsem popularizaciji bogate zgodovine gradnje lesenih plovil vzdolž slovenske obale in praktičnemu prikazu tradicionalne ladjedelske obrti. Glede na izredno pozitiven odziv in zanimanje javnosti na tovrsten prikaz žive dediščine tradicionalnega ladjedelstva, bi bilo po našem prepričanju tudi uvodoma omenjeni center za restavriranje lesenih plovil potrebno prostorsko zasnovati na način, ki bi obiskovalcem že obstoječih stalnih razstav o Tradicionalnem ladjedelstvu in Razvoju vodnih športov v nekdanjem skladišču soli Monfort trajno omogočal tudi sodoben muzeološki pristop spoznavanja znanj in veščin obrti tradicionalnega ladjedelništva.

Za skupine dijakov in študentov, ki obiskujejo srednje šole in fakultete smeri, povezanih predvsem s pomorstvom, turizmom in obdelavo lesa, smo s sodelavci iz izobraževalnih institucij pripravil več sklopov predavanj, ki zajemajo predstavitev splošnega pomena ohranjanja in varovanja pomorske premične, nepremične in nesnovne dediščine.

Več si lahko preberete v zadnji številki 235 revije Val navtika.