Markizi
Markizni otoki so tisti osnovni razlog, da sem kupil Levano in se odpravil na pot čez morja in oceane. Še kot najstnik sem prebral knjigo Typee Hermana Melvilla in si rekel: »Nekoč bom šel tja.« Hotel sem odkriti, zakaj je avtor po štirih mesecih življenja med domačini v eni izmed dolin na otoku Nuku Hiva zbežal iz raja. Res pa je, da če tega ne bi storil, ne bi nikoli napisal svojega še bolj znanega dela – pustolovsko pripoved Moby Dick.
Malo zgodovine in zemljepisa
Markizni otoki – v lokalnem narečju Te Fenua Enata ali Dežela moških – so ena izmed najbolj osamljenih otoških skupin na Zemlji. Ležijo okoli devet stopinj zemljepisne širine južno od ekvatorja, skoraj 1.400 km severovzhodno od Tahitija in kar 4.800 km jugozahodno od najbližje celine – zahodne mehiške obale. Težko si je zamisliti morjeplovce, ki so te otoke naselili v začetku drugega tisočletja, okoli leta 1.100, in so po domnevah etnologov in jezikoslovcev pripluli iz smeri Tonge in Samoe v zahodni Polineziji. Brez kompasov in GPS-ov! Dokaz, da je to sploh mogoče, je ravno v tem času jadranje havajskega katamarana Hokulea, ki že drugo leto jadra okoli sveta brez modernih dosežkov navigacije. O tem pa več v eni od prihodnjih reportaž.
Prvi Evropejci na teh otokih so bili Španci, ki so leta 1595 štiri izmed vseh otokov zarisali na svoje zemljevide in jih poimenovali po markizu de Mendozi, takratnemu podkralju Peruja. Od tod izvira ime Markizni otoki. Tudi Američani so obiskali otoke, leta 1791 jih je trgovski kapitan Ingraham poimenoval Washingtonovi otoki. Ameriški kongres ni nikoli potrdil priključitve otokov k Združenim državam Amerike in tako je leta 1842 Francija razglasila te otoke za svoje. Danes so Markizni otoki administrativna enota v Francoski Polineziji, pod upravo visokega komisariata s Tahitija. Za Slovence kot člane Evropske unije ni ovir, pogojev za prihod, tu lahko ostanejo za nedoločen čas. Ja, pomorščaki že, ne pa tudi njihove ladje. Po dveh letih je treba plačati carino za uvoz barke ali pa oditi.
Od vseh otoških skupin v Pacifiškem oceanu so nove evropske bolezni najbolj prizadele ravno Markizne otoke – črne koze in ošpice so zmanjšale število prebivalcev z okoli 80.000 (v 18. stoletju) na vsega 4.000 (na začetku 20. stoletja). Danes na šestih naseljenih otokih (skupaj je petnajst otokov) prebiva okoli 10.000 prebivalcev.
Plovba
Tri tisoč navtičnih milj, to je približno 5.700 km, tri tedne odprtega morja in vrsto prijetnih in manj prijetnih dogodivščin smo pustili za seboj, ko smo pripluli do otoka Nuku Hiva, ki je administrativni pa tudi kulturni center otokov. Postavili smo nov rekord za Levano (v bistvu kar dva dni zapored) za pot, prejadrano v 24 urah – 185 navtičnih milj, v povprečju 7,7 vozla. In to z zasilno popravljenim sklopom pritega na jambor. Očitno je bilo, da priteg ni bil pritrjen s pravilnim okovjem in je potrgal aluminijaste zakovice. Marko se je spravil k delu in s svojim transportnim znanjem pritrdil okovje nazaj na jambor s pomočjo vrvi, trakov in izvijačev. …
Več si lahko preberete v julijsko-avgustovski, 211. št. Val navtike.
