Muzejska zbirka tradicionalnega ladjedelstva v Portorožu in popularizacija gradnje lesenih plovil v projektu Mala barka 2
Revitalizacija in ohranjanje tradicionalnih pomorskih obrti in veščin
Na obalnem področju, ki se vse od Benetk, Gradeža in Trsta razteza ob Tržaškem zalivu in se nato nadaljuje vzdolž Istre do Kvarnerskega zaliva, je bilo življenje prebivalcev vedno tesno povezano z morjem in pretežni del gospodarskega in socialnega razvoja lahko pripišemo različnim starim pomorskim obrtem in poklicem. Pomorska trgovina in prevozništvo, ribištvo, solinarstvo ter druge z morjem povezane družbeno-ekonomske dejavnosti so oblikovale skupno pomorsko identiteto prebivalstva tudi na tem delu Sredozemlja, ki se še danes odraža navkljub močnim pretresom vojnega in povojnega obdobja ter njegovi še vedno raznoliki etnični sestavi.
Ladjedelništvo je vsekakor ena najstarejših ter tudi najpomembnejših tradicionalnih pomorskih obrti, saj je ravno gradnja lesenih čolnov in ladij v vseh zgodovinskih obdobjih omogočala in vplivala na razvoj vseh ostalih pomorskih gospodarskih dejavnosti. V srednje velikih ladjedelnicah, med katere uvrščamo tudi nekdanje ladjedelnice v Piranu, Izoli in Kopru, so gradili lesene čolne in ladje, namenjene predvsem ribolovu in prevozu tovora. Hiter tehnološki razvoj je v zadnjem stoletju lesenjače postopoma potisnil na obrobje in jih nadomestil s sodobnimi ladjami, izdelanimi iz drugih materialov. Od tedaj je tako snovna kot nesnovna dediščina tradicionalnega ladjedelstva tudi v naših krajih postopoma postajala vse bolj ogrožena. Zato je v pričetku leta 2011 oddelek za tehniško dediščino Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, znotraj svojega takrat novega razstavišča v nekdanjem skladišču soli Monfort na Fizinah pri Portorožu, pričel z dejavnostjo zbiranja plovil, predmetov in gradiva, povezanega s tradicionalnim ladjedelstvom. Stara piranska ladjedelnica je bila preseljena v Izolo v pričetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja iz bližnjega območja današnjega turističnega in hotelskega kompleksa Bernardin, ki se nahaja le lučaj od tega razstavišča Pomorskega muzeja Piran. Zaradi tega sta obe stalni zbirki povezani z gradnjo lesenih plovil, simbolno zato še bolj smiselno umeščeni v ta prostor in še tesneje povezani z njim. Posamezni primerki tradicionalnih tipov plovil so pomembni zaradi svoje pričevalnosti, ki jo imajo kot izdelki ladjedelske obrti, prav tako pa njihovo preučevanje lahko pripomore k boljšemu razumevanju in poznavanju razvoja tudi drugih pomorskih dejavnosti. V nekaj letih je v novem razstavišču poleg obsežne zbirke predmetov in gradiva s področja tradicionalnega ladjedelstva pristalo tudi že kar nekaj različnih tradicionalnih tipov plovil. Premišljeni zbiralni politiki in selektivnemu pristopu, predvsem pa veliki podpori vseh, ki so muzejski zbirki darovali svoje predmete, gre zasluga, da se v le-tej kontinuirano širi raznolikost predmetovin povečuje njihov obseg…
Več si lahko preberete v št. 229 revije Val navtika
