Najstarejša regata v Evropi

Liber Comiciae ohranja najstarejši zapisan dokument o regati z gajeto falkušo od Komiže do Palagruže. Zapis je datiran v leto 1593. Takrat je bil 9. junija sestavljen popis 74 lastnikov gajet falkuš iz okrožja, kateremu pripadata otoka Hvar in Vis. Za sodelovanje na regati so se morali najpozneje do 20. junija javiti vsi prijavljeni ribiči glavnima ribičema – Franji Borčiću in Jakovu Bogdanu – v Komižo. Individualno se ni smelo odjadrati. Kdor je to storil, je bil kaznovan z osemnajstimi meseci veslanja v okovih na galeji. Z regato je zaradi zaščite pred gusarji plula tudi vojna galeja. Hvarski knez je naročil, naj se ribiči opremijo s puškami, fantje, mlajši od 18 let, pa niso smeli na regato. Topovski strel s komiške renesančne trdnjave je dal znak za začetek regate do 42 NM oddaljene Palagruže, do katere so morali veslati okoli petnajst ur. Sodelovati na regati je bila izjemna čast, s katero so si komiški ribiči pridobili sloves najboljših ribičev na Jadranu in edinih, ki so ribarili na otokih odprtega morja. Zmagovalcu pa je pripadla nagrada, da je smel v ribolovni sezoni prvi izbirati ribiško pošto. In tako se začenja zgodba o gajeti falkuši, zgodba o Terri Incogniti, ki traja še danes.

»Viška Komiža čedalje bolj postaja sinonim za ribištvo in ohranjanje pomorske tradicije. Najmanj dva dogodka jo vsako leto močno zaznamujeta – najstarejša regata v Evropi in big game fishing. Takrat se v tem malem mestecu, skritem v Komiški zaliv, zbere mnogo ljubiteljev morja«, pripoveduje mlada in ambiciozna županja Komiže Tonka Ivčević, ki z ekipo vztraja pri ohranjanju regate, navkljub slabemu posluhu države za ta športni in kulturni dogodek. A kjer so srčni ljudje in pravi projekti, tam sta zagotovljena tudi zagnanost in uspeh.

V dneh novodobne regate, letos že šeste zaporedne, se gonilnemu organizacijskemu trojčku, ki ga ob županji sestavljata še ustanovitelj kulturnega društva Ars halieutica, rojeni Komižan in profesor na splitskem vseučilišču, dr. Joško Božanić, in Pino Vojković iz agencije Alternatura, pridruži še cela Komiža in z njo člani kmetijske zadruge Palagruzona.

Božanić verjame, da je projekt gajeta falkuša tisti, ki postavlja Komižo in otok Vis nazaj na zemljevid velikih pomorskih nacij in ga uvršča med svetovno prepoznane projekte. »Vis (Isso) so prvi osvajali stari Grki iz Sirakuze okoli leta 397 pred Kristusom. Tedaj so ugotovili, da se v srečanju s Komižo (com Isso) do nje sploh ne more priti, ampak se je vanjo treba spustiti«, pravi dr. Joško Božanić, ki ga Komižani preprosto kličejo Pepe.

Besedni termin gajeta izvira še iz časov Homerjevih epskih junakov. Po padcu troje je Enej plul po Sredozemlju. Da bi našel novo kopno, primerno za gradnjo mesta, so Enejeve ladje našle pristan tam, kjer so pokopali Kaieto, ki je s svojim mlekom dojila ustanovitelja Rima. Tako je mesto blizu Neaplja dobilo ime po dojilji Kaieti in so ga poimenovali Gaeta.

Ta tip barke je poznan po južni Italiji, Kreti in Kataloniji, celo portugalske rečne barke za prevoz tovora so »falke«. Komiški ribiči pa so razvili poseben tip gajete, ki se je ohranila vse do danes. Falkuša je dolga 9 m in široka 2,55 m. Ima latinsko jadro in flok s skupno površino 90 m². Mile Jadrešić Pile je Murteran, lastnik male betinske ladjedelnice, ki se je specializirala za izdelavo lesenih tradicionalnih plovil. Med najbolj znanimi sta bracera »Gospa od mora« in gajeta falkuša »Mikula«. Tudi najnovejšo falkušo »Palagruzona« je zgradil Pile. Skladno s starim komiškim običajem kobilico nove gajete falkuše posipajo s pepelom zažganega odsluženega čolna, ki ga vsako leto na dan Sv. Nikolaja (Mikule) pred istoimensko župnijsko cerkvijo žrtvujejo v dar morju in ribičev. …

Več si lahko preberete v 192. št. revije Val navtika.