Oblike gradnje in tehnike izdelave zunanjih oplat lesenih plovil
V prejšnjem prispevku smo opisali in predstavili proces izdelave, namestitve in medsebojnega spajanja notranjih konstrukcijskih delov plovila. Tokrat bomo govorili o različnih oblikah izdelave oplate trupov lesenih tradicionalnih plovil, ki obsega tudi izredno zanimiv proces krivljenja posameznih elementov z različnimi metodami hidrotermične obdelave lesa.
Najpogostejše oblike gradnje oplate lesenih plovil
Zaradi raznolikosti uporabe plovil in različnih podnebnih pogojev, kjer so se le-ta izdelovala, se je v preteklosti razvilo več oblik izdelave oplate in tesnjenja trupov lesenih plovil, izmed katerih so se najpogosteje uporabljale in se najdlje obdržale naslednje različice:
Dotikalna, stična ali gladka gradnja, imenovana tudi Karvelov sistem, pri kateri se posamezne platice običajno tako v vzdolžni kot tudi prečni smeri ne stikajo povsem, saj se lesenim elementom s tem omogoči raztezanje. Zato je z namenom zagotavljanja vodotesnosti potrebno reže med posameznimi platicami na vseh spojih zatesniti s tesnilno prejo. Ta postopek je v lokalnem besednjaku ladjedelcev imenovan »kalafatiranje«. Prednost tovrstne gradnje je predvsem velika trdnost oz. čvrstost plovil, vendar pa ta niso primerna za pogosto in dolgotrajno hranjenje na suhem, saj se v primeru pretirane razsušitve les skrči do te mere, da opisani sistem tesnjenja ni več primeren.
Prekrivna ali preklopna gradnja, pri kateri se sosednji platici med seboj v prečni smeri oz. po širini nekoliko prekrivata. Na predelu prekrivanja so med seboj in tudi z rebri platice povezane običajno z bakrenimi kovniki. Platice so pri tej obliki gradnje ožje, saj zaradi medsebojnega togega spajanja platic ne sme prihajati do prevelikega raztezanja. Takšna gradnja je primerna predvsem za lahka in prožna plovila, kjer je konstrukcija trupa nekoliko manj čvrsta. Na ta način grajena plovila imajo manj izražene težave tesnjenja v primeru razsušitve, tudi če se jih daljše časovno obdobje hrani izven vode. Morda najbolj splošno poznan primer tako grajenih plovil so bile v zgodovini okretne, vitke in za svojo velikost razmeroma lahke vikinške ladje, pozneje pa se je ta način gradnje uveljavil tudi pri manjših lesenih športnih jadrnicah, kot so starejši leseni primerki razreda dinghy…
Več si lahko preberete v št. 233 revije Val navtika
