Od Chioggie do Riminija

Chioggia

Na jugu Beneške lagune je prijazno mestece Chioggia (okoli 52.000 prebivalcev), ki mu upravičeno pravijo »male Benetke«. Naselje je namreč zgrajeno sredi morja na lesenih kolih, s kopnino pa ga povezujejo mostovi. Že kmalu po ustanovitvi je bilo pomembno ribiško središče, danes pa je zaradi slikovitosti tudi priljubljen turistični cilj.

Nastanek mesta je povezan z legendo, po kateri naj bi trije begunci iz Troje, Antenor, Akvil in Klodij, prišli do severnih obal Jadranskega morja in tu ustanovili naselja: Antenor Padovo, Akvil Aquileio (Oglej), Klodij pa Clodio. Iz imena Clodia se je postopoma oblikovalo današnje ime, Chioggia. Dejstvo je, da je bila Chioggia naseljena že v rimskih časih, o njej pa najdemo prve pisne sledi v bizantinskih spisih iz 5. stoletja. Ob preseljevanju narodov v 7. stoletju pa je že bila pomembno ribiško središče in pod oblastjo razvijajočih se Benetk. V srednjem veku je dobila mestne pravice, leta 1110 pa je v njej »stoloval« škof. V njeni zgodovini je najbolj znano obdobje let 1379 in 1380, ko je bila središče spopada med Genovo in Benetkami, tako imenovane bitke za Chioggio. Genovežani so jo hoteli zavzeti, da bi jim služila za oporišče, iz katerega bi organizirali kopensko blokado Benetk. Avgusta 1379 so vdrli v mesto in tam uprizorili krvav pokol, ko naj bi pobili več kot 3.500 ljudi. Toda Benečani so pripravili protinapad in po večmesečnem obleganju junija 1380 Chioggio spet osvojili. Poraz je Genovo prisilil, da je priznala prevlado Benetk v večjem delu Sredozemlja.

Chioggia si od te vojne ni nikoli več v celoti opomogla. Podrediti se je morala Benetkam in se omejiti na priobalni ribolov. Po propadu Benetk leta 1797 je za krajši čas pripadla Francozom, od leta 1814 do leta 1866 je pripadala avstrijskemu cesarstvu, pozneje pa novi italijanski državi. V mestecu je poleg slikovitih razgledov zanimiva stolnica Marijinega vnebovzetja. Omenimo še, da je Chioggia služila znanemu italijanskemu komediografu Carlu Goldoniju za prizorišče njegove priljubljene komedije, »Primorske zdrahe«.