Piranja in septembrski dogodki
Poletja je konec in jesenski vetrovi so tu. Že tradicionalno se je prvi vikend v septembru v Piranskem zalivu odvijala Piranja. Izpeljalo se je tudi državno prvenstvo v disciplini formula windsurfing. Konec meseca pa jo je Eol zagodel organizatorjem iz avto kampa Šimuni na otoku Pagu.
Šolsko leto se praktično še ni začelo, ko se je v Bernardinu v jadralnem klubu Pirat zbrala velika množica ljubiteljev jadranja na deski. Ideja o regati s sloganom: “All you can ride Windsurf race” (Vse, kar lahko vozite), ki je zaživela pred leti, se je dodobra prijela. Navkljub zares klavrni napovedi se je na štartu zbralo okoli šestdeset tekmovalcev. Tudi sam sem štartal, a ker nisem imel prave opreme za skorajšnje brezvetrje, tekmovanja nisem dokončal. V tako šibkem vetru so bile favorizirane predvsem stare deske (D2, tornado …) in moderne deske z gredljem. Štart regate je bil pred jadralnim klubom Pirat, prva boja pred vhodom v portoroško marino, nekoliko bližje Alayi. Potem pa je sledila dolga pot do piranske punte, pred katero je ležala druga boja in nazaj do štarta. S poljem je najhitreje opravil stari prekaljeni maček Dušan Puh, ki se večkrat rad zapelje po morju tudi v takšnih razmerah, ko ostali čakamo na močnejši veter. Še kar nekaj časa bo minilo, da ga bo kdo spravil s prestola kralja šibkih vetrov na jadralnih deskah.
Takoj po končani windsurf regati pa so organizatorji pripravili prvo “long distance” SUP tekmovanje (deskanje z veslom na dolge proge). S tem so razširili spekter tekmovanj in privabili še večje število udeležencev. Na presenečenje vseh se je v tej novi disciplini na štartni črti pojavilo kar trideset tekmovalcev, ki so morali preveslati od Bernardina do portoroške marine in nazaj. Glede na to, da sem lansko leto zmagal windsurf regato s SUP-om in lani še ni bilo posebej tekmovanja v deskanju z veslom, me je veliko ljudi štelo za favorita. Toda ker trenutno nisem fizično dobro pripravljen, je bila to zelo težka naloga. Takoj po štartu sem veslal na osmem mestu, po obratu pa sem začel stopnjevati tempo. V cilj sem zapeljal kot tretji, pred menoj pa sta bila Andrea Ferin na prvem in Rok Puvar na drugem mestu.
Odlično organizirano tekmovanje bo v prihodnje zanesljivo še bolj obiskano!
Prav tega, večjega obiska s strani tekmovalcev, pa smo si želeli tudi organizatorji državnega prvenstva v disciplini formula windsurfing. Ker formula windsurfing ni moja disciplina in ker nisem našel zamenjave za funkcijo vodje tekmovanja in sem tekmovanje obljubil že leto nazaj, sem se odločil, da tokrat ne bom tekmoval, a se bom potrudil, da bo tekmovanje na najvišjem nivoju. V prostorih WSC Bum in Windsurfpoint.si v Žusterni se je zbralo deset tekmovalcev iz treh držav. Imeli smo veliko srečo z vetrom, saj smo zgolj v treh tekmovalnih dneh izpeljali kar devet regat (pet z maestralom in štiri z jugom). Prepričljivo je postal državni prvak Stojan Vidakovič pred Simonom Sedmakom in Andreo Ferinom, toda tretji Slovenec je bil Žiga Horvat. Med mladinci je svoj potencial pokazal Jan Kosmina.
Predvsem si želim in se tudi po svojih močeh trudim, da bi tovrstnih tekmovanj bilo vse več, saj le tako lahko pritegnemo mlade v ta prekrasen šport.
Naslednja odlično organizirana regata, ki vsekakor vsako leto pripomore k promociji našega športa na Jadranu, je Šimuni extreme one hour. Letos je to bila že četrta edicija.
