Prva slovenska čezoceanska ladja Rog
Serija poštnih znamk, imenovana Slovenske ladje, ki je pričela izhajati lansko leto in nas bo v prihodnjih letih razveselila še s štirimi novimi motivi v pomorsko zgodovino zapisanih ladij, je v piranskem Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran spodbudila drugo muzejsko razstavo. Odprta je bila 20. junija 2015 zvečer, in sicer v sklopu letos še posebej zanimivih kulturnih prireditev pod imenom Poletne muzejske noči.
V lanskem letu je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran ob izidu prve znamke serije Slovenske ladje pozornost namenil prvi jekleni ladji Splošne plovbe, motorni tovorni ladji, poimenovani Martin Krpan (Sirob). Slednja je bila kupljena leta 1954, njen nakup pa je pomenil začetek uresničevanja in dokazovanja slovenskih pomorskih ambicij in sposobnosti. Predstavitev znamke je pospremila priložnostna razstava in s tem simbolično podoživetje dogodka izpred 60 let, ko je razmeroma majhna motorna ladja Martin Krpan z nosilnostjo 525 ton pristala v piranskem pristanišču.
Letos je osrednja muzejska razstava, ki bo na ogled vsaj do konca leta, posvečena predstavitvi druge, še pomembnejše ladje, in sicer prve slovenske čezoceanske tovorne parne ladje Rog, ki je bila ključnega pomena za razvoj Splošne plovbe in za slovensko uveljavitev v svetovnem pomorskem prevozniškem prometu. Slovensko pomorsko prevozniško podjetje Splošna plovba jo je kupilo v svojem ustanovnem letu 1954, ko je že imelo motorno ladjo Martin Krpan in motorno ladjo Gorenjska z nosilnostjo 1.312 ton.
Ugodne razmere na tržišču in ambicije mladega podjetja ter njegovih izkušenih pomorščakov, ki so se kalili že pred drugo svetovno vojno in med njo, so kronale odločitev o nakupu ladje Rog, zgrajene leta 1944 v ladjedelnici Halifax Shipyards Ltd. V Victoria B. C. v Kanadi. Omenjena ladja je bila del serije ladij tipa liberty, namenjenim konvojskim transportom v drugi svetovni vojni.
»Na veliko veselje menda vseh slovenskih pomorščakov smo se v podjetju odločili za nakup prekooceanske ladje. Vrnil sem se v London s pooblastilom, da kupim to, za naše takratne razmere, velikansko ladjo,« je izjavil kapitan dolge plovbe Branimir Velkavrh.
Dolga je bila 134,6 m, široka 17,3 m, njena nosilnost je bila 10.310 ton (BRT 7.165, NRT 4.295), poganjal pa jo je tricilindrski parni stroj s 60 obrati na minuto in z močjo 1.600 konjskih sil, ki je porabil 25 ton goriva (mazuta) dnevno. Plula je s hitrostjo 10,5 vozla.
Kapitan dolge plovbe Baldomir Podgornik, ki je do tedaj poveljeval motorni ladji Martin Krpan, jo je prevzel 23. oktobra 1954 v Londonu in z 31-člansko posadko zaplul čez Atlantik. …
Več si lahko preberete v 201. št. Val navtika.
