Ribogojnica Fonda

Moje zanimanje in sled do ribogojnice Fonda je pritegnila blagovna znamka »Piranski brancin«. Kaj se skriva za njo, kako je nastala in kaj počnejo v ribogojnici v Piranskem zalivu, sem se odpravil raziskat v sivem novembrskem dnevu s komaj kakšnim sončnim žarkom. Po prihodu k Fondovim sem našel gospo Ireno, s katero sva bila dogovorjena za ogled ribogojnice. Po hitri izmenjavi nekaj spoznavnih besed sem bil že vkrcan na njenem čolnu, kjer se je začel zanimiv pogovor. Irena Fonda, doktorica molekularne biologije in biokemije ter direktorica podjetja Fonda.si, d. o. o., je začela svojo, že dokaj zverzirano predstavitev s stavkom: »Naš cilj je bil, da vzgojimo najboljše brancine na svetu«. V nadaljevanju je pogovor stekel od zgodovine mimo vsakdanjih, toda pomembnih opravil, pa vse do evropskih sredstev in celo knjižnih projektov.ZgodovinaDružinsko podjetje Fonda je bolj kot zaradi samega posla nastalo zaradi ljubezni do morja in rib. Ugo Fonda, oče moje sogovornice, je kot biolog svoje življenje posvetil raziskovanju morja. Ob ugotovitvah, da je rib vsako leto vse manj (in to sem že nekje slišal, intervju dr. Božo Dimnik), je dolga leta deloval v smeri njihovega vnovičnega povečanja; kljub njegovi vztrajnosti pa s strani države pravega odziva ni bilo. Kot profesionalni potapljač je opravljal številna podvodna dela, kot so gradnje pomolov, pristanišč, hidroelektrarn ipd. Njegova velika želja je bila izgradnja morskega grebena v Piranskem zalivu. Na sina Leana in hčerko Ireno je poleg znanja in izkušenj prenesel brezpogojno ljubezen do morja.Temeljno vodilo pri postavitvi ribogojnice je bilo, da morajo ribe živeti v prijetnem okolju, k čemur je pripomoglo njihovo poglobljeno znanje s področja morske biologije in prehrane. Že na samem začetku so tako sprejeli odločitev, da gredo v smer vzreje kakovostnih rib in posledično kakovostnega mesa, kar je sicer precej dražje in zamudnejše, kot vzgojiti velike količine rib, neozirajoč se na njihovo kakovost. S kakovostno ribjo krmo, kakovostnimi mladicami in njihovim skrbnim izborom, čim manjšo uporabo antivegetativnih sredstev na mrežah, ki škodujejo naravi in posledično človeku, in enkratnimi pogoji, ki jih nudi ta severni kotiček Jadrana, jim je dejansko uspelo to, kar so si začrtali: vzgojiti najboljšega brancina na svetu. Zavedali so se, da kakovost in količina ne bosta šli z roko v roki; ribogojnica Fonda je tako za svetovne razmere dejansko majhna – pridela le približno 50 ton rib letno (prag rentabilnosti se začne pri 240 tonah, op. a.).Več v tiskani izdaji Val navtika 175!