Rovinj – prvi obisk mora biti z morske strani

 »Ko ga obiščeš prvič, poskušaj stopiti vanj z morske strani,« začne svoj opis eden glavnih priročnikov (Rovinj & Vrsar, Biseri Jadrana (2005)) o istrskem mestu Rovinj. Le tako bo vtis tega mesta pravi – prek slike tri dimenzionalnosti prostora in palete silovitih živih barv ter oblik Mediterana, ki sta jim narava skupaj s človekom dodelila harmonijo skladnosti.

Napotke, kako zapluti v eno od dveh mestnih luk, pred nedavnim odprto obnovljeno ACI Marino Rovinj, lahko najdete v Valu, ki ga berete; v tem prispevku pa več o prosperirajočih dobah Rovinja in o tem, kaj je v tem mestu, ki doživlja v zadnjem času (spet) vse večji razcvet, mogoče početi, ko stopimo na njegova tla.

Zlata doba Rovinja

Rovinj je mesto, ki se je od samega svojega začetka obračalo k morju. S slanim vodnim prostranstvom je bil ves čas obstoja, tako kot večina obmorskih mest, povezan socialno in ekonomsko. Le še z nekom je to istrsko naselje živelo v taki odvisnosti: z Beneško republiko. Dolgih petsto let (od 1283 do 1797) je Rovinj prisegal zvestobo tej nekdanji svetovni velesili, ki mu je pustila največji pečat na socialno-kulturnem, jezikovnem in umetnostno-arhitekturnem področju; beneška nadvlada je bila tista, Rovinj ki je Rovinju postopoma vdihovala podobo kakršno kaže še danes. Zgodovinskemu jedru Rovinja, ki je bilo namenjeno domovanju civilnega prebivalstva, ne pravijo zaman »Male Benetke«, saj z zunanjimi stopnišči, verandami, notranjimi dvorišči, slepimi ulicami, strešnimi terasami, mansardami, dekoracijo portalov, oken in balkonov, strešnimi venci in živobarvnimi fasadami kaže jasne obrise beneških arhitekturnih modelov. Benečani so kakopak s pridom izkoriščali potenciale tega področja. Iz istrskega kamna, t. i. pietra d‘Istria, ki so ga pridobivali v lokalnih kamnolomih, so v mogočnem italijanskem mestu rastle palače, cerkve, oboki, mostovi, tlakovale so se ulice. A s tem kamnom je rasel tudi Rovinj. Nihče ne ve, kdaj natančno je bil v tla zasajen tisti prvi, ki je tu pomenil začetek živahne civilizacijske naselbine, še danes pa je najbolj zanesljiv pričevalec preteklosti, ki jo je pisal človek na tem območju…

Več si lahko preberete v aprilski številki revije Val navtika.