Sanacija železnega krmila

Sanacija železnega krmila

Val 163
AVTOR Božidar Peteh
FOTO Božidar Peteh

Vprašanje 1:

Imam jadrnico, ki je bila narejena v samoizdelavi. Ker je prvi lastnik nedosegljiv, se na vas obračam z vprašanjem glede sanacije krmila. Ne vem, iz kakšnega razloga, toda skeg in list krmila pri moji barki sta narejena iz običajne železne pločevine. Tega sprva sploh nisem opazil. Sem pa to ugotovil pred dvema letoma, ko sem po nerodnosti podrsal krmilo in hitro opazil prve znake rjavenja železa. Krmilo in skeg sem potem sicer zaščitil z barvanjem, vendar je letos korozija zopet vidna. Opažam pa tudi, da se korozija pojavlja v vseh delih, tudi tam, kjer ni bilo poškodovano.

Vprašanje 2: Pozdravljeni, v priponki vam pošiljam fotografijo kobilice moje jadrnice. Kupil sem jo pred tremi leti in tedaj je bilo videti vse v redu, sedaj pa se povsod vidijo zaplate rjavenja železa. Skrbi me, ali bo treba kobilico zamenjati oziroma kdaj in ali je možno kakšno popravilo. Lepa hvala za odgovor.

Odgovor:

Prejeli smo dve zelo podobno vprašanji in da ne odgovarjam dvakrat enako, bom odgovor obema poskusil združiti v enem nasvetu.

Vsekakor sta v obeh primerih alarm ali skepsa odveč. Nepoznavalcem lahko rjav madež pomeni katastrofo, poznavalcem železnih bark pa samo prvi signal, da se je treba lotiti sanacije železnega dela. Je pač preprosto tako, da proces rjavenja na železu deluje toliko, kolikor mu dopustimo s slabim vzdrževanjem. Kako se torej v obeh primerih lotiti tega?

Iz mojih in drugih izkušenj najprej svetujem, da je osnovni predpogoj učinkovite in dolgotrajne sanacije ta, da se opravi temeljito čiščenje železa, kar pa je edino možno s peskanjem. Kakršen koli drugi način (brušenje, krtačenje ali kaj podobnega) pomeni bistveno krajši čas sanacije. Enako kratke dobe je slepo slednje reklamam za barve, kjer ni treba odstraniti rje. Da, mogoče to velja za okolja daleč od slane vode, pa še tam profesionalci zamahnejo z roko.

Torej, pripraviti se je treba na ta poseg, kar pomeni:

–        poiskati mojstra, ki to dela,

–        pripraviti vse za zaščito kovine takoj po peskanju.

Kar zadeva mojstre za peskanje, bo pač treba vprašati v okolju, kjer imate privezani barki in seveda pri tem biti pozoren na okolje. Pa ne toliko z vidika onesnaževanja kot dejstva, da se pri peskanju precej praši (še zlasti pri uporabi kremenčevega peska) in običajno imajo marine za ta namen posebej določene točke. Prav tako ne priporočam, da bi to počeli sami s hobi orodjem, saj je to premalo zmogljivo (po izkušnjah potrebujete kompresor s pretokom zraka vsaj 1 kubični meter) in bi delali celo večnost. Pa še stroje in pesek je treba prevažati. Prav tako odsvetujem odstranjevanje rje in barve z visokotlačnimi napravami na vodo. Peskanje naj bo izvedeno na suh način.

Lastniku barke z železnim krmilom priporočam tudi, da krmilo odstrani, kar pa mora storiti že v postopku dvigovanja barke. Na to se je treba prej tudi pripraviti (odviti vijake, varovalke) in ob tem paziti, da krmilo ne pade ven v globino morja. Priporočam tudi meritve debeline pločevine z ultrazvokom, če je ta še ustrezna. Če je namreč vzrok korozije od znotraj (možno, če ni bila dobro zatesnjena in zapolnjena s poliuretansko peno), bo verjetno treba izdelati plašč krmila in skega na novo.

Pri sanaciji kobilice pa je treba poskrbeti, da se lahko v eni fazi obdela celotna kobilica, kar pomeni, da barka v času sanacije kobilice ne sme sloneti na njej, ampak jo je treba podpreti drugače. Če ne gre, pa bo treba postopek izvesti v dveh fazah.