Slapovi Krke

Med plovbo po severni Dalmaciji ne smete zamuditi pravega dragulja šibeniške riviere, ki v sebi skriva kar dva narodna parka. Narodni park Kornati, kot arhipelag otočij, in narodni park Krka, kateri sestoji iz kanjonskega toka reke Krka in slapov, ustvarjenih zaradi geomorfološke sestave terena, katere je ustvarila kar reka sama. In prav o NP Krka, kakor ga na kratko imenujejo, bomo tokrat napisali nekaj napotkov in kaj je pravzaprav vredno videti ob obisku tega lepega naravnega parka. Naravne in zgodovinske zanimivosti parka omogočajo številne priložnosti za izlete, rekreacijo ter uživanje na morju in reki.

Po morju do narodnega parka Krka

Plovba do Šibenika nas vodi skozi kanal Sveti Ante. Previdni moramo biti na številne plitvine na levi in desni strani kanala, kakor tudi na gost promet v njem. Ob vhodu na levi strani opazimo svetilnik, na desni strani pa trdnjavo, ki je nekoč služila za obrambo mesta. Zapuščeni objekti nam dajo vedeti, da ne služi več osnovnemu namenu in, kot kaže, še nima prave razvojne strategije v turistično točko. Na koncu kanala se odpre pogled na šibeniško luko in v naravnem amfiteatru nameščeno središče mesta. Na vrhu vzpetine je mogoče opaziti ostanke prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes prevladuje nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stoletju, ime pa je dobila po cerkvici sv. Mihovila, ki je bila zgrajena v srednjem veku nad mestom. V 16. stoletju je branila Šibenik pred Turki in Benečani. V sredini 19. stoletja pa je izgubila svoj prvotni namen, zato je začela propadati.

Šibenik mesto, luka in marina

Šibenik je nastal kot starohrvaški Castrum. Danes mesto upravno sodi pod Šibeniško-kninsko županijo, njegovo središče se nahaja okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem. Vsekakor je vreden ogled mestnega jedra in trdnjave, znamenitosti ter številnih cerkva, ob čemer boste začutili prepletanje različnih kultur in pretoka narodov, čez šibeniško riviero. Poleg kulturnozgodovinskih spomenikov, kot so palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Juraju Dalmatincu, je največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik katedrala sv. Jakova. Katedrala je v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe veznih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in tvori skupaj z renesančnim mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom najlepši trg v hrvaški urbani dediščini. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju. Za zagrete ribiče velja to področje s tradicijo »big game« ribolova na mečarice in tune. Na žalost pa izredno bogato zgodovinsko jedro objema industrijska cona, kajti temelji mesta so zgrajeni na industriji, ladjedelništvu in turizmu. V okolici je razvito še poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Vseeno se mesto lahko pohvali z izredno umestitvijo med lepotna fenomena, kot sta Kornati in narodni park Krka.

Za navtične goste je namenjen del obale s privezi, vendar je zaradi gostote ladijskega prometa morje precej vzvalovano in odprto na vetrove iz jugozahodne in zahodne strani. Obstaja možnost oskrbe z gorivom in zalogami hrane na bližnji tržnici. Za hladno pijačo ali večerno zabavo je ob obali vrsta okrepčevalnic in lokalov, ki zlasti zaživijo v poletnih mesecih.

Za tiste, ki si želite večjega udobja, se v Šibeniškem zalivu, le 2 kilometra jugovzhodno od Šibenika na polotoku Mandalina, nahaja marina Mandalina. Z 200 privezi, dvigalom in različnimi servisi, kjer je možno odpraviti manjša in večja popravila na vaših plovilih. Privezi so opremljeni z električnimi in vodnimi priključki, trgovino, banko in restavracijo v bližini.

Plovba po kanjonu reke Krke

Iz Šibenika proti Skradinu se začne obala zoževati in prehajamo v kanal v kanjon reke Krke. Korito reke je označeno s številnimi rdečimi in zelenimi svetilniki in običajna je plovba po desni strani kanala. Z leve in desne se nahajajo gojišča školjk, kjer so razmere za gojenje zaradi pritokov reke naravnost idealne. Pot se v prvi polovici na posameznih mestih zoži do 100 metrov, globina vode je tam od 7 do 40 metrov, pozneje je zožitev celo na 80 metrov, globina vode pa je od 7 do 11 metrov. Obala na levi strani je bolj plitva.

Kmalu za šibeniškim mostom se pred nami odpre razpotje, kjer z vožnjo naravnost pridemo v Zaton, ob zavoju v desno pa se začne vijugast kanjon z visokimi skalnatimi stenami raznolikih oblik. Ob naslednji razširitvi obale se nam odpre pogled na Prokljansko jezero, ki se spet zoži na rtu Oštrica (označen z zelenim svetilnikom) v strugo reke, preden zaplujemo v mestece Skradin. Rdeči svetilnik na rtu Lukovo in zeleni svetilnik na rtu Dut označujeta vhod v luko Skradin. Na zahodni obali ACI marine je postavljen zeleni svetilnik. Priporočljiva je uporaba pomorske navigacijske karte izdaje HHI – Split: 100-21 in Plan 518. Skradin 43°49,0’ N 15°55,6’ E

Plovba naprej od Skradina po reki Krki ni več mogoča zaradi zaščitenega področja narave in mejnega območja narodnega parka Krka. Od tod si boste slapove lahko ogledali z »barkarijoli« organiziranim prevozom z ladjico, ki v sezoni odrine vsako uro, z odhodi od 9. do 14. ure. Za tiste bolj romantične duše je ogled možen tudi z nočno vožnjo od 21. ure oziroma od 22.30 do 23.55. V poletnih mesecih je možna osvežitev in kopanje v bistri sladki vodi pod slapovi. Zanimivo je še, da se na globini dveh metrov zaradi gostote vode – sladka je namreč na površju – lahko potapljate v morju.

Na prvi pogled se vam mirne obale v Skradinu ne bodo zdele nič posebnega, vendar je tam skrita zgodovina izpred več kot 2.000 let. Skradin ima bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo in že pred 4. stoletjem se omenja kot glavno mesto rimske pokrajine Liburnije. Mesto se lahko pohvali s prvo hidroelektrarno v Evropi iz leta 1899, ko je nastala tudi prva Teslova hidroelektrarna na Niagarskih slapovih. Govori se o skrivnosti Skradina, katera zagotovo ni mnogoštevilnost populacije, temveč je dediščina mesta v ustvarjenih odnosih, povezanosti med ljudmi in stanju duha ter načinu življenja. Skrivnosti kraja so še v bogatem okolju s plodnimi polji, rečnimi in morskimi obalami, naravnimi lepotami, katere je v Dalmaciji kar težko najti na enem samem kupu.

Najlepši pogled na Skradin se razvija z razgledne točke na avtocesti A1 na poti proti Splitu. Zaradi dih jemajočega pogleda je razgledna točka prejela nominacijo za nagrado »Zlati cvet Evrope« na evropskih avtocestah.