Sončna Florida
Ko sem se odpravljal na Bahame, sem spoznal, da vse poti na Bahame vodijo preko Miamija, kjer je bilo potrebno pridobiti tudi vstopni vizum za Bahame. Ni mi preostalo drugega, kot da pot načrtujem tako, da bom nekaj časa preživel tudi na sončni Floridi. Narodni park Everglades, potapljanje z morskimi kravami, Disneyland, Sea World z orkami in Cape Canaveral so bili moji glavni cilji nekajdnevnega potepanja po najbolj južni zvezni ameriški državi.
Miami
Ko se je letalo bližalo pristajalni stezi, sem skozi majhno okno opazoval veliko mesto pod seboj. Neskončna peščena obala, vzdolž katere se namesto kokosovih palm dvigajo visoki nebotičniki. Pravilno oblikovane ulice, kjer se avenije sekajo pravokotno. Opazil pa sem nenavadno veliko število modrih lis v naseljenih področij. Pravzaprav je bila takšna lisa skoraj poleg vsake hiše. Ja, Američani pač ljubijo bazene oziroma so le-ti statusni simbol.
Na letališču sem prevzel avto, ki sem ga že prej rezerviral preko interneta. Rezerviral sem avto srednjega razreda, ki je bil cenovno kar ugoden. Uslužbenka agencije, ki na letališču oddaja avtomobile, pa me je takoj začela navduševati za avto višjega cenovnega razreda, ker so prav tisti teden imeli zelo ugodno akcijo. Kot da bi vedela, da mi je chrysler 300 tako pri srcu, me je vztrajno prepričevala in videla je, da sem se njeni ponudbi kar težko upiral. A na koncu je le zmagal glas denarnice in sem se odločil za prvotno rezervirano vozilo. Uslužbenka je po nekaj poskusih obupala, potem pa mi je spet ponudila že prej omenjenega chryslerja. Malo sem jo čudno pogledal, saj sem mislil, da sva se že sporazumela, s katerim avtom se bom vozil po Floridi. A priznala je, da mi vozila srednjega razreda žal ne more več ponuditi, ker so vsi že oddani. In tako ji ni preostalo drugega kot to, da mi je za isto ceno ponudila vozilo višjega cenovnega razreda. In tako sem se ves teden po Floridi vozil v velikem in razkošnem chryslerju 300. In občutek je bil prav dober, pa tudi denarnica je bila zadovoljna, le uslužbenka je imela bolj kisel nasmešek, ko mi je predala dokumente.
V mestu nisem preživel veliko časa. Med čakanjem na vizo za Bahame sem se vozil ob rečnih kanalih in opazoval razkošne vile, pred katerimi so bile parkirane prav tako razkošne vile. Posedal sem na peščeni obali in opazoval domačine, ki so uživali na pikniku. Zaradi visokih valov je bilo kopanje prepovedano. Sem pa zato spil kakšno pivo več. Popoldan sem obiskal tudi znance, ki živijo v okolici Miamija, ni pa mi uspelo obiskati daljnih sorodnikov, s katerimi smo pred časom preko elektronske pošte vzpostavili kontakte. Očitno je to priložnost, da se bom na Florido še kdaj odpravil.
Everglades
Pokrajina na Floridi ni prav nič kaj razgibana. Za nekoga, ki je vajen hribovitega ali vsaj gričevnatega sveta, ja sprva kar malo nenavadno. Florida je ena sama velika ravnina, a tudi ta v sebi skriva marsikaj zanimivega. Na obrobju Miamija se stikata urbano mesto in narodni park Everglades. Teren je namreč zelo močvirnat in prepleten s številnimi kanali, ki v goščavju mangrov postanejo komaj prehodni. Narodni park Everglades sega vse od okolice Orlanda na severu, kjer se reka Kissimmee izliva v jezero Okeechobee. Voda, ki zapušča to jezero, pa je pravzaprav izredno počasi se premikajoča reka, dolga več kot 160 km in široka 100 km. Narodni park Everglades je zelo občutljiv ekosistem, ki je dom več kot 350 vrstam ptic, 300 vrstam morskih in sladkovodnih rib, 40 vrstam sesalcev in 50 vrstam plazilcev. Zagotovo pa je park kraljestvo aligatorjev, ki so od vseh plazilcev daleč najbolj nevarni. Ker se narodni park začenja na mestnem obrobju, ni prav nič neobičajnega, če kakšen od njih zaide v bazen katere izmed razkošnih vil, tudi če so te še tako dobro ograjene oziroma zavarovane. Vstopnih točk v narodni park je več in na vsaki izmed njih se lahko popelješ v močvirje s posebnimi čolni, ki imajo zračne motorje. Zaradi plitvih voda in rastlinja, ki prekriva gladino, so klasični vodni motorji povsem neprimerni in celo nevarni. Vožnja s čolnom je bila zelo zanimiva, saj smo drseli po vodni gladini po ozkih, pa tudi zelo prostranih kanalih, pa tudi preko različnega rastlinja, ki prekriva gladino. Včasih smo drseli tudi bočno, kar je bilo zelo nenavadno. Na določenih mestih, ki jih vodniki zelo dobro poznajo, smo se ustavili in opazovali aligatorje, ki so se skrivali pred motečimi turisti. Včasih smo sicer nenamerno kakšnega tudi splašili, da je zaplaval v vodo. Tedaj je nad gladino kukal le par oči in pozorno spremljal dogajanje okoli sebe. Narodni park je po pričakovanju tudi raj za številne vrste ptic, ki tukaj gnezdijo in imajo hrane na pretek, od drobnega mrčesa in manjših plazilcev, nekatere pa lovijo tudi ribe, ki se zadržujejo pod površino.
