Taveuni in Rainbow Reef
Taveuni, tretji največji otok Fidžija, je znan zaradi divje narave, številnih slapov, stoosemdesetega poldnevnika, predvsem pa zaradi mavričnega podvodnega sveta. Tamkajšnji Rainbow Reef namreč velja za eno najlepših potapljaških destinacij na svetu. Potapljači imajo na izbiro celo vrsto izjemnih lokacij, medtem ko pohodnikom Taveuni ponuja na desetine lažjih in težjih sprehodov. Tudi za jadralce je poskrbljeno, saj se na zahodni obali vrstijo varna sidrišča, na jugu pa Paradise Resort ponuja zastonj muringe.
Iz danes v jutri in nazaj
Če bi se stoosemdeseti poldnevnik in mednarodna datumska črta prekrivala, potem bi na Taveuniju vladal časovni kaos. Med vožnjo po tem otoku bi neprestano skakali z enega dne v drugega, saj se pol otoka nahaja na vzhodni, pol pa na zahodni zemeljski polobli. Midva sva z jadrnico sicer že nekajkrat prejadrala to navidezno črto in tako preskočila en dan v koledarju, črto, ki so jo iz logističnih razlogov premaknili vzhodno od Fidžija. Pri jadranju okrog Taveunija pa je vseeno zabavno opazovati, kako GPS številke skačejo od 179E v 179W in nazaj. Na otoku so tudi postavili tablo, ki označuje stoosemdeseti poldnevnik in kjer se lahko fotografiramo z eno nogo v »danes«, drugo pa v »jutri«.
Naravni tobogan
Prebivalci Taveunija so izredno prijazni ljudje. Med fotografsko ekspedicijo sem naletela na same nasmehe in pozdrave. Posebno otroci so se radi nastavljali objektivu in me vabili k sebi. Skupina najstnikov me je vendarle prepričala, da sem šla z njimi do naravnega tobogana Waitavala. Sama bi ga res težko našla. Kar oblečeni so se eden za drugim spustili po potoku, drseli med zaobljenimi skalami in pristali v globokem bazenčku. Seveda so me prepričali, da sem tudi jaz poskusila, čeprav priznam, da se nisem čisto sprostila in sem se spustila bolj po penzionistično. Drugič sem šla že malo hitreje, tretjič pa sploh nisem več zavirala. Po tretjem spustu sem se usedla na skalo, se sušila pod tropskim soncem in gledala otroke, kako so uživali v igri z vodo. Prav nič jim ni manjkalo.
Trije slapovi
Taveuniju, otoku bujnih gozdov, cvetočih dreves in grmov ter številnih slapov, so domačini nadeli vzdevek »vrt«. Najlepši sprehodi so na vzhodni obali, kjer se razprostira obsežen Bouma National Park. Eden od najbolj priljubljenih sprehodov je vzpon, ki nas vodi mimo treh slapov. Pod vsakim od teh je tudi naravni bazen, kjer se lahko po dolgi hoji osvežimo. Na srečo sem se na ta sprehod odpravila zelo zgodaj zjutraj, da nisem hodila pod najhujšim soncem, a vseeno mi je pri najvišjem, tretjem slapu zelo prijalo skočiti v vodo. Tam sem srečala Američanko, ki je pod slapom plavala z masko na obrazu.
»Kaj pa gledaš?« sem bila radovedna.
V odgovor mi je ponudila masko: »Kar sama poglej.«
Na skalah ob robu bazena se je trlo centimeter dolgih skalnih kozic, opazila pa sem tudi nekaj odraslih primerkov, dolgih dober decimeter. Bila sem prijetno presenečena, tudi zato, ker teh živalic še nikoli nisem videla v njihovem življenjskem okolju.
Resort, daleč od vsega
Največji problem pri raziskovanju Taveunija so prevozi. Avtobusov je zelo malo, zato pa je zelo običajno štopanje, pri čemer vozniku plačamo isto vsoto, ki bi jo avtobusu (manj kot evro). Najbolj nedostopen je skrajni južni rt otoka, do katerega se od glavnega mesta vozimo dve uri po zelo slabi neasfaltirani cesti, ki pa je istočasno tudi najbolj priljubljeno sidrišče. Tam se namreč nahaja imenitni Paradise Resort, ki jadralcem ponuja zastonj muringe in uporabo bazena z razgledom na sidrišče. Lastniki plovil so dobrodošli tudi v njihovi restavraciji in potapljaškem centru, zato se pogosto kar tam utaborijo in preostalih lepot otoka sploh ne vidijo. Škoda, Taveuni je prav gotovo vreden, da si ga ogledamo po dolgem in počez.
The Great White Wall
Kot sem že omenila, se nedaleč od Taveunija nahaja pogosto opevani Rainbow Reef. Najbolj znan potop na tem koncu (in med najbolj znanimi na Fidžiju) je The Great White Wall, navpična stena, ki je prekrita z mehkimi koralami bele barve. Pri tem potopu je zelo pomembno, da gremo v vodo ob pravem času. Če se potopimo, ko ni toka, bo izkušnja podpovprečna, saj se v takih pogojih mehke korale ne odprejo in niso najlepše. Toda tudi takrat, ko je toka preveč, ne bomo nič videli, ker nas bo prehitro odneslo dalje. Da bi strankam omogočili najboljše pogoje, se zato potapljaški centri na to lokacijo odpravijo samo nekaj dni v mesecu. Seveda sem si želela ogledati to nenavadno steno, zato sem že nekaj tednov vnaprej rezervirala potop pri enem najbolj uglednih centrov na otoku, Taveuni Ocean Sports. Naj dodam, da je Fidži relativno poceni destinacija, kar pa ne velja za potope. Za poldnevni izlet (dva potopa) bomo plačali najmanj sto evrov…
Več si lahko preberete v št. 232 revije Val navtika
