Tikov mozaik

Tikov mozaik

Val 168

Kombinacija naravnih in umetnih materialov

AVTOR Božidar Peteh
FOTO Božidar Peteh

V prejšnji številki sem opisal za nas novo (v svetu je sicer poznana že nekaj časa) umetno oblogo, ki ponazarja klasično leseno palubno oblogo iz tikovine. Ta ima svoj krog navdušencev in zagovornikov, še vedno pa jih (nas) je precej, ki se zgledujejo po stari tradiciji prave tikove obloge. Ta pa ni poceni, več je vzdrževanja in predvsem hitro naletimo na očitke, da s tem prispevamo k opustošenju tikovih gozdov v Mjanmaru. Zaradi tega se je izdelovalcu v Sloveniji porodila ideja, kako bi z nekaj posodobitve izdelal tikovo oblogo, ki pa bila cenejša, za izdelavo pa bi lahko uporabili tudi manj vredne dele tikovega lesa oziroma izkoristili vse še uporabne ostanke.

Pred kratkim sem si ogledal izdelavo pri nas (izdelavo je prevzelo podjetje iz okolice Maribora). Zanimala me je namreč tehnologija izdelave, kakšne so možnosti naročila in še kaj.

Za kakšno oblogo v bistvu gre?

Gre, preprosto povedano, za oblogo, še najbolj podobno mozaiku, to je enako velikih kvadratnih ploščic tikovega lesa, položenih v poljubno obliko, in sicer tako, da je vsaka druga ploščica obrnjena glede na potek letnic drugače od predhodne ploščice. S tem zagotavljajo večjo stopnjo protidrsnostnega momenta v vseh smereh, pa tudi estetski učinek je večji.

Prednosti te obloge pred klasičnim polaganjem se kažejo predvsem v veliki elastičnosti, kar pomeni, da se lahko nameščajo tudi na manj ravne palube (kovinska plovila) ali pa tudi v notranjost plovil, povsod tam, kjer so zaradi oblike plovila tla izdelana v različnih krivinah in kjer klasičnih letvic ni moč polagati. V bistvu so ploščice tikovega mozaika tako gibljive, da se že lahko primerjajo z namenskimi oblogami iz gume in podobnih materialov.

Nova oblika palube je opazna takoj in to iz več razlogov: drugačna razporeditev lesa, možnost izdelave različnih kombinacij mozaika z različnimi vzorci in ne nazadnje možnost različnih barv fug. Še zlasti zanimiva je bela, ker se bistveno manj (skoraj nič) segreva in je primerna tudi za vroče jadransko sonce. Da je res tako, sem se lahko sam prepričal, ko sem primerjal dva vzorca, enega z belo in drugega s črno tesnilno maso. Že v aprilskem soncu je bila to občutna razlika.