Tradicionalna plovila istrske obale – II

Batana je nedvomno manjkajoči simbol Istre. Kot predstavnika istrske obale, torej morja, jo je potrebno pristaviti k zemeljskim simbolom: kozlu, olivi in kažunu, s katerimi najpogosteje simboliziramo Istro. Batana je najpogostejše plovilo Istranov, ki je zanje stoletja pomenila – ob krpi zemlje nekje za hišo – preživetje. Imel jo je skoraj vsak Istran z obale.

Skupino najmanjših plovil, tistih, ki v dolžino sežejo le redko nad 6 do 7 metrov, smo imenovali mala priobalna plovila. Ker so tako majhna, so se oddaljila od obale le, dokler so jo videli, kakšne tri do štiri milje. Seveda so tudi brez vsakršnih navigacijskih naprav. Za varno plovbo skrbijo le izkušnje ribiča ali jadralca, ki značilnosti vremena bere po oblakih, vetrovih, barvi morja, valovih in galebih. Ta plovila je možno v celoti upravljati samostojno in ob istrski obali jih je bilo skozi stoletja daleč največ. Namenjena so predvsem individualnemu ribolovu, tu in tam pa tudi lokalnemu prevozu majhnih količin blaga ali ljudi. Zaradi svoje majhnosti, lahkosti in ravnega dna so lahko šla na ribolov v najplitvejše vode in lagun v severnem Jadranu ne manjka.

Ker ta plovila sodijo bolj na področje ljudskega kakor ladjedelniškega, so slabo dokumentirana in ne enoznačno imenovana. Za njih mrgoli tako homonimov kot sinonimov.

Iz skopih in pogosto nezadostnih opisov majhnih plovil iz starejših obdobij ne moremo ustvariti natančnejše predstave o njihovih začetnih oblikah in konstrukcijah, njihovih imenih in razvoju. Če pa se sprehodimo po istrski obali od 18. stoletja dalje, pa že srečujemo tipe majhnih plovil, ki so se brez večjih sprememb ohranili do druge polovice, nekatera pa vse do konca 20. stoletja. Med njimi sta za obalo Istre najbolj značilna sandolin in batana.