Živeti v konzervi pod vodo

Lanskega septembra so v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprli nov razstavni paviljon, kamor so prestavili tudi diverzantsko podmornico P-913 Zeta. Ob njej je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran postavil razstavo o podmorničarstvu. Razstava, na kateri je predstavljeno podmorničarstvo na vzhodni jadranski obali s posebnim poudarkom na podmorničarstvu socialistične Jugoslavije, nas popelje v življenje jugoslovanskih podmorničarjev, opozarja pa tudi na vlogo Slovencev pri razvoju in uporabi podmornic.

Razstava Podmorničarstvo je nastala na željo Parka vojaške zgodovine Pivka, ki je poleg Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in podmorničarjev prispeval tudi predmete za razstavo. Podmorničarji so prav tako prispevali informacije in slikovno gradivo, za oblikovanje in tehnično postavitev razstave pa je poskrbelo podjetje RPS. Prvo razstavo o podmorničarstvu, poimenovano Podmorničar, ki je gostovala v Parku vojaške zgodovine v Pivki, Muzeju novejše zgodovine Celje in drugod, je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran postavil leta 2007 v matični stavbi muzeja v Piranu. Na njej je bil predstavljen razvoj podmorničarstva po svetu in na vzhodni obali Jadrana ter spremembe v načinu življenja jugoslovanskih podmorničarjev. Ob tem so bili predstavljeni tudi slovenski podmorničarji. Razstava Podmorničarstvo, ki je bila v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprta septembra leta 2016, je vsebinsko precej drugačna, saj v prvi vrsti predstavlja podmorničarstvo socialistične Jugoslavije. Podmorničarji iz obdobja pred in med 2. svetovno vojno pa so s posameznimi predmeti predstavljeni na stalni razstavi o slovenskih pomorščakih v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran.

Podmorničarstvo na vzhodni jadranski obali

Na področju današnjega slovenskega ozemlja ni bilo nikoli ladjedelnic, kjer bi gradili podmornice, niti ne vojaških oporišč, kjer bi imele podmornice svojo bazo. Kljub temu pa so bili Slovenci s podmornicami povezani že pred več kot 100 leti, ko so začeli na severno vzhodni jadranski obali graditi in uporabljati podmornice. Odtlej se je ta dejavnost kljub spreminjanju mej in menjavi držav skoraj nepretrgano razvijala vse do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Avstro-Ogrska, ki je imela do svojega razpada skupno 27 podmornic, je v pričakovanju vojne prvi podmornici splavila leta 1909. …

… Kraljevina Jugoslavija je imela le štiri podmornice. Podmornici Nebojšo in Hrabri, ki sta se lahko potopili do globine 60 m, so zgradili leta 1928 v Newcastlu. Nekoliko sodobnejši sta bili podmornici Smeli in Osvetnik. Zgradili so ju leta 1929 v Nantesu. Podmornice iz tega obdobja so imele slabše podvodne plovne in bojne lastnosti, zato so jih uporabljali za plovbo in bojevanje pod vodno gladino in nad njo. Podmornica Nebojša, ki je po kapitulaciji Jugoslavije aprila 1941 prebegla v severno Afriko k zavezniškim silam, se je po vojni vrnila v Jugoslavijo. Pod imenom P-801 Tara so jo uporabljali za izobraževanje podmorničarjev in mornarjev. Ostale tri podmornice, ki jih je po kapitulaciji Jugoslavije prevzela italijanska vojna mornarica, pa niso dočakale konca 2. svetovne vojne. …

Podmorničarji in njihov način življenja

Podmorničarji so bili fantje, ki so jih privlačili morje in njegove globine. Podmornica je v njih vzbujala radovednost in jim je pomenila izziv. Želeli so si nenavadnih doživetij, avantur, dela in življenja v ekstremnih pogojih. Za podmornico pa so se mnogi odločili tudi zaradi ugodnosti, ki so jih imeli podmorničarji, zaradi velikega ugleda enote in predvsem zaradi močne medsebojne povezanosti ter dobrih medsebojnih odnosov, kar je bilo značilno za podmorničarsko enoto.

Podmorničarji so bili prostovoljci, ki so opravili strog zdravniški pregled, pregled psihofizičnih sposobnosti, nato pa podmorničarsko specializacijo. Morali so biti popolnoma zdravi, psihično stabilni, zelo zanesljivi, dobro usposobljeni in fizično pripravljeni. Častniki so se pred tem izšolali na pomorski vojaški ali mornariško-tehnični akademiji, podčastniki pa na eni od šol za podčastnike vojne mornarice. Starejše podmornice (P-802, P-811, P-812) so imele okoli 40-člansko posadko, na mlajših (razred P-821 in P-831) pa je bilo zaradi avtomatizacije okoli 28 podmorničarjev. Med njimi je bilo šest častnikov različnih strok, večino posadke pa so sestavljali podčastniki pomorske, torpedne, strojne, elektro in radiotelegrafske stroke ter elektronik in pelist. …

Več si lahko preberete v 206. št. revije Val navtika.